Ana Smrekar

 |  Družba

Problem nasilja nad ženskami se tiče vseh nas, ne samo žensk

Osmega marca bo na Kongresnem trgu v Ljubljani shod proti nasilju nad ženskami, na katerega so vabljeni tudi moški, ki bi radi sodelovali v procesu spreminjanja trenutne družbe v bolj odprto ter vsem posameznicam in posameznikom bolj prijazno 

Zgovorni transparent lanskega shoda za 8. marec

Zgovorni transparent s feminističnega manifesta, 8. marec 2018 
© Maša Vodnik

Delovni odbor za feminizem (DOFEM) študentske organizacije Iskra v petek, 8. marca, na mednarodni dan žensk, že tretje leto  zapored organizira protestni shod. Letos bo osrednja tematika boj proti nasilju nad ženskami. Glavno sporočilo shoda, ki se bo začel ob 17. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani, je po besedah Mojce Žerak iz DOFEM institucionalizirati, uzakoniti zavračanje nasilja, saj "ni dovolj, da nasilje nad ženskami in nad drugimi ranljivimi skupinami le obsodimo na načelni ravni, pokazati moramo, da ga ne dopuščamo".

"Ni dovolj, da nasilje nad ženskami in nad drugimi ranljivimi skupinami le obsodimo na načelni ravni, pokazati moramo, da ga ne dopuščamo."
(Mojca Žerak, DOFEM)

V sklopu protesta se bodo zvrstili govori predstavnikov različnih organizacij, ki se borijo proti spolnemu nasilju in diskriminaciji, kot so SOS telefon, Inštitut 8. marec, Ženska svetovalnica in sindikat Mladi plus. Poleg tega bodo na shodu nastopile tudi slovenske umetnice, med njimi Simona Semenič, dramatičarka, in Barbara Rehar, glasbenica. Uprizorjen bo tudi prizor iz knjige Katje Gorečan, Trpljenje mlade Hane, v režiji Aljaža Primožiča.

V DOFEM sporočajo, da imajo dovolj tega, da "nasilje nad ženskami obsojamo le na načelni ravni, ko pa pride do konkretnih primerov, vedno znova ugotavljamo, da državne institucije nimajo primernih vzvodov in načinov za soočanje s primeri (spolnega) nasilja". Kot primer navajajo t. i. afero Merc ter primere spolnega nadlegovanja, v katere sta bila vpletena rektor Univerze na Primorskem, Dragan Marušič, in Igor Tičar, bivši rektor Univerze v Mariboru. Še posebej izpostavljajo razsodbo koprskega sodišča, ki v primeru posilstva speče žrtve tega sploh ni prepoznala.

V opis dogodka na Facebooku so zapisali, da se "nasilje nad ženskami izvaja v različnih oblikah - med drugim kot ekonomsko, fizično, psihično, spolno nasilje. Vsako ima svoje posebne značilnosti in manifestacije, večinoma pa jim je skupna moška dominacija". Pravijo, da zaradi zaostritve političnih in ekonomskih razmer, med njimi so izpostavljene višje najemnine in nižje plače, ki so lahko vzrok za odvisnost žrtev nasilja od nasilnega partnerja, opažajo porast vseh oblik nasilja. 

Nasilje nad ženskami se izvaja v različnih oblikah, ne zgolj kot fizično, psihično in spolno. 

V odboru se zavedajo in opozarjajo na dejstvo, da se na žalost v javnosti pojavljajo le najbolj odmevni primeri, preveč pa je še takih, ki ostajajo za zaprtimi vrati in med štirimi stenami. Poleg tega želijo na shodu opozoriti tudi na nasilje na delovnem mestu, v šolah, na intimnopartnersko nasilje in na temo, ki je v javnosti še vedno tabu, nasilje v obliki prostitucije. Spolna industrija, trdijo, deluje na ideji, kjer ženske postanejo blago, namenjeno prodaji na trgu.

"Z gibanjem #Metoo, slovensko #JazTudi, so ženske po vsem svetu spregovorile o posamičnih primerih spolnega nasilja, ki jih je tako veliko, da sistemske narave nasilja nad ženskami ne moremo več zatajiti," dodajajo. Zato zahtevajo družbene in sistemske spremembe, med katerimi izpostavljajo še bolj radikalno definicijo posilstva, kot se je pojavljala v javnosti, model "da pomeni da", kjer samo izrecno izrečeno soglasje ne pomeni spolnega napada. "Moramo vedeti, da je spolnost kot taka zelo družbeno oblikovana, moški in ženske imamo družbeno zelo jasno predpisane vloge tudi v spolnosti. V medijih in popularni kulturi nasploh je ženskam vedno predpisana pasivna vloga v spolnosti, po navadi naj bi bile plen, ki ga mora moški ujeti. V taki družbi je zelo težko zahtevati od žensk, da bodo prevzele vso odgovornost za takšne podobe," dodaja Mojca Žerak.

"Moramo vedeti, da je spolnost kot taka zelo družbeno oblikovana, moški in ženske imamo družbeno zelo jasno predpisane vloge tudi v spolnosti. V medijih in popularni kulturi nasploh je ženskam vedno predpisana pasivna vloga v spolnosti, po navadi naj bi bile plen, ki ga mora moški ujeti. V taki družbi je zelo težko zahtevati od žensk, da bodo prevzele vso odgovornost za takšne podobe,"
(Mojca Žerak)

"Problem nasilja nad ženskami in drugih patriarhalnih vzorcev, ki jih prepoznavamo v družbi, se tiče vseh nas, ne samo žensk. Zelo je pomembno, da tudi moški sodelujejo v procesu spreminjanja trenutne družbe v bolj odprto, vsem posameznicam in posameznikom bolj prijazno," sklene Mojca Žerak. 

Oglasni plakat protesta proti nasilju nad ženskami

Oglasni plakat protesta proti nasilju nad ženskami
© DOFEM, Iskra

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.