Monitor

 |  Politika

Kaj vse krši vezava svobode gibanja na aplikacijo? Marsikaj.

Država nam sporoča, da imamo manj pravic, če nimamo v lasti največ štiri leta starega pametnega telefona. In pri tem ji ni nič mar, da Nemčija to smatra za kršitev GDPR, Google in Apple pa takšne uporabe lastne tehnologije ne dovolita.

Mobilna aplikacija

Mobilna aplikacija
© Monitor

Ko je ministrstvo za javno upravo (MJU) 17. avgusta letos (za iOS pa šele 1. septembra, česar nekateri politiki niso vedeli) predstavilo aplikacijo za sledenje stikom #ostanizdrav, je bilo jasno določeno, da je uporaba prostovoljna. Tako še danes, torej 14. decembra, piše na spletnih straneh MJU in v opisu aplikacije. Že jutri pa bo aplikacija postala ključ, ki odklepa potovanje med občinami v "boljših" regijah. Kako je to mogoče?

Če smo ob prvotni objavi na Twitterju še lahko verjeli, da gre za neposrečeno dikcijo v 280 znakih, na kolikor so omejene objave, je pogled v Uradni list razkril enako. V 6. členu novega odloka, ki se bo začel uporabljati jutri, piše: »Omejitev gibanja med občinami znotraj posamične statistične regije: Osrednjeslovenska, Goriška, Obalno-kraška, Gorenjska za posameznika ali osebo iz skupnega gospodinjstva, ki ima v posamični statistični regiji stalno ali začasno prebivališče ter naloženo in stalno aktivirano mobilno aplikacijo za obveščanje oseb o stikih z drugimi uporabniki, pozitivnimi na virus SARS-CoV-2 (aplikacijo #OstaniZdrav), ne velja.« Vlada je ustavno zagotovljeno pravico do svobode gibanja (32. člen Ustave), ki je začasno omejena zaradi obvladovanja epidemije, vezala na uporabo mobilne aplikacije.

Google v pogojih uporabe izrecno navaja, da se sme aplikacija uporabljati zgolj za zajezitev epidemije covida-19, prepovedana pa je vsaka druga uporaba, tudi organov pregona ali za kaznovanje (is used exclusively for COVID-19 response efforts and not for any other purpose, such as law-enforcement or any punitive action (e.g., individual quarantine enforcement)). Podobno določa tudi Apple.

Mnenja, ali je to diskriminatorno, so včeraj zvečer skoraj zažgala družbena omrežja in brez dvoma pričakujemo ogromno pravnih mnenj in polemik. Poglejmo pa na situacijo s tehničnega vidika. Po podatkih Sledilnika Covid-19 je bilo v soboto, 12. 12. 2020, v Sloveniji 20.874 aktivnih primerov, potrjenih novih okužb tistega dne pa 830. Povprečje zadnjih sedmih dni je 1497 potrjenih okužb dnevno, kumulativno pa 96.314 od začetka epidemije. Kaj pa aplikacija #ostanizdrav? Zaradi varovanja osebnih podatkov je nemogoče točno izračunati, koliko ljudi je vneslo kodo za okužbo, saj je znan podatek zgolj število objavljenih ključev (vsaka okužba jih generira do 14, a le če aplikacije ne izbrišemo, če ključ vpišemo takoj ob rezultatih testa itd. – v povprečju jih je 12). A iz tega je mogoče sorazmerno dobro izračunati, da je okužbo v aplikaciji do 12. 12. 2020 potrdilo dobrih 5000 ljudi. Čez palec torej približno 5 odstotkov potrjeno okuženih v aplikacijo vnese ta podatek. Kje dobijo to kodo? Epidemiološka služba NIJZ jo izda vsem potrjeno okuženim, a ker zaradi velikega števila okužb prihaja do zamud, lahko zanjo zaprosimo tudi sami na spletu.

Po mnenju nemške vlade bi bila obvezna uporaba aplikacije, če bi to zahtevali na primer delodajalci ali trgovine za vstop, v nasprotju z evropsko uredbo GDPR.

Aplikacija #ostanizdrav ima v Googlovi spletni trgovini oceno 2,4, v Applovi pa nekoliko boljšo 3,3. Opisne ocene uporabnikov so precej klavrne, saj se v glavnem pritožujejo zaradi težave s posodobitvami, sesuvanjem in neobveščanjem (obvestil za nizko tvegane stike ni, treba je ročno pogledati) ipd. Vseeno pa slovenska država meni, da je uporaba tako nujna, da nam bo nanjo vezala pravico do gibanja.

Slovenska aplikacija je lokalizacija nemške aplikacije Corona Warn App. Za njo nemška vlada izrecno poudarja, da je uporaba v celoti prostovoljna. Javnost pozivajo k čim širši in doslednejši rabi, a tega ne predpisujejo. Še več, po mnenju nemške vlade bi bila obvezna uporaba aplikacije, če bi to zahtevali na primer delodajalci ali trgovine za vstop, v nasprotju z evropsko uredbo GDPR.

Aplikacija uporablja Googlovo oziroma Applovo funkcionalnost (API-je), da ima stalen dostop do Bluetootha, sicer iz varnostnih razlogov ni mogoče uporabljati Bluetootha v ozadju. Google v pogojih uporabe, ki veljajo za ponudnike aplikacij, torej v našem primeru NIJZ in MJU, izrecno navaja, da se sme aplikacija uporabljati zgolj za zajezitev epidemije covida-19, prepovedana pa je vsaka druga uporaba, tudi organov pregona ali za kaznovanje (is used exclusively for COVID-19 response efforts and not for any other purpose, such as law-enforcement or any punitive action (e.g., individual quarantine enforcement)). Podobno določa tudi Apple.

Država nam torej sporoča, da imamo manj pravic, če nimamo v lasti največ štiri leta starega pametnega telefona.

Za konec pa – na Androidu aplikacija potrebuje vsaj različico 6, kar dandanes ni velik problem. Ta Android je izšel je pred petimi leti in telefoni, mlajši od štirih let, ga večinoma imajo. Applovi uporabniki pa potrebujejo vsaj verzijo iOS 13.5, ki je izšla maja letos. Namestimo jo lahko na iPhone 6S (2015), iPad Air 2 (2014) in novejši, iPad mini 4 (2015) ali iPod touch sedme generacije (2019) in seveda vse novejše naprave.

2mdh6BK0p-Q

ysUuyejAwjQ

Država nam torej sporoča, da imamo manj pravic, če imamo pametni telefon, ki je starejši od štirih let oziroma če naš telefon sploh ni pameten. In pri tem ji ni nič mar, da Nemčija to smatra za kršitev GDPR, Google in Apple pa takšne uporabe lastne tehnologije ne dovolita.

**Članek je bil najprej objavljen na spletni strani revije Monitor**

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.