Borut Mekina

 |  Mladina 11  |  Politika

Neodvisne institucije so branik pred janšizmom

Potrebujemo več Veselov, ne manj

Še preden je poročilo o medicinskih nabavah postalo javno, je bil predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel deležen kritik in političnih diskvalifikacij

Še preden je poročilo o medicinskih nabavah postalo javno, je bil predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel deležen kritik in političnih diskvalifikacij
© Borut Krajnc

Slovenska politična zmešnjava, nestabilnost, s katero mislimo politični razkol, kratek rok trajanja političnih strank, vse bolj zaznamovanih z osebnostmi, se časovno ujema z vključitvijo v EU. Če pogledamo nazaj, je treba slovenskemu sociologu in znanstveniku dr. Tomažu Mastnaku s stisnjenimi zobmi pritrditi: bil je edini, ki je ob evropski evforiji konec devetdesetih let zagovarjal mnenje, da bo slovenska vključitev v EU prinesla smrt politike. Ampak ta smrt, politična zmešnjava, nestabilnost, je prišla malo drugače, kot je predvideval Mastnak.

V devetdesetih letih je bilo zabavno biti politik – to danes priznavajo tudi stari člani LDS, ki so tedaj prevladovali na slovenskem političnem prizorišču. Glavni cilji, usmeritve, vrednote države so bili jasno določeni: vključitev v EU, upoštevanje pogojev, postavljenih v predpristopnih pogajanjih, in podobno. Ko pa smo se enkrat vključili v EU, se je naša država znašla brez cilja. Kaj sedaj? Zakaj smo se osamosvojili? Kakšna naj bo nadaljnja pot države? Morda čim več dobička, morda čim večja enakost, morda sreča? LDS je po vključitvi v EU izginila, začele so nastajati nove stranke kratkega daha. Celotno obdobje od takrat lahko razumemo tudi kot boj proti »janšizmu«, zdrsu Slovenije v populistični kaos, kjer je boj za oblast upravičen zgolj z oblastjo.

Kako se bo ta spor med politiki, ki vztrajajo pri ustavnih načelih, in politiki, ki ustavo upoštevajo le tedaj, ko jim to koristi, izpel, ve sam bog. Je pa zdaj, s tretjo vlado Janeza Janše, očitno, da vzpon populizma, torej janšizma, ostaja stalna grožnja, ki ne bo minila niti čez leto, po naslednjih parlamentarnih volitvah. Morda bomo na njih dobili novo stranko, verjetno še kak poskus angažiranih državljanov, ki bodo poskušali uveljaviti novo politiko. Bi pa sedaj že moralo biti jasno, da poleg še ene nove politike nujno potrebujemo učinkovitejše varovalke. Tudi močnejšo civilno družbo, bolj zavarovane neodvisne institucije, neodvisne medije, kompakten sistem ravnotežja in samoomejevanja.

Zadnji napad na predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela je nazoren primer. Potem ko si je vladajoča koalicija podredila policijo, dejansko razpustila Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in zablokirala delovanje tožilcev – je kot neodvisni kritik ostalo še računsko sodišče. In ker je neodvisno, zgolj zato, je postalo nova tarča populistov. SDS, NSi in SNS so ta teden mandatno-volilni komisiji preprosto predlagale sprejetje sklepa, da Tomažu Veselu, predsedniku računskega sodišča, ki se pripravlja na objavo poročila o nakupu zaščitne opreme, preneha mandat. Češ da poleg tega dela še za Mednarodno nogometno zvezo (FIFA), to pa naj bi bilo v neskladju z zakonodajo.

Njihov poskus je sicer nezakonit: če že, bi o Veselovi razrešitvi lahko odločal parlament, ki ga je tudi imenoval. In to s 46 glasovi. Pri čemer bi v tem primeru parlament moral podati tudi utemeljitev. Recimo, da je FIFA podjetje, ne pa nepridobitna ustanova. Morda bi se poslanci lahko tako tudi odločili, a bi verjetno ustavno sodišče tak sklep razveljavilo, saj je po mednarodnih konvencijah FIFA ustanova, ne podjetje.

Primer Tomaža Vesela in računskega sodišča govori o tem, da so neodvisne institucije še zadnje varovalke pred politizacijo države. Ne vemo, kaj se bo zgodilo na naslednjih volitvah. Ne bi pa smelo biti dvoma, da bi v Sloveniji potrebovali še več takšnih varovalk. V državni upravi bi morali uvesti staro pravilo, da vsakokratna vlada v prvem letu vladanja ne more zamenjati vodij generalnih direktoratov. Direktor NPU bi moral biti bolj zaščiten. RTV z naročnino financiramo državljani, ni razloga, da v programskem svetu sedijo predstavniki strank, tako kot nekoč bi morali biti v njem predstavniki civilnodružbenih organizacij.

Potrebujemo več Veselov, več varovalk, več neodvisnih institucij za to, da strankarsko politiko omejimo na parlamentarni prostor, kamor tudi sodi.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.