Kako so goreli strežnik in kako je izginila priljubljena piratska stran (in še marsikaj drugega) 

Nemogoče je mogoče

Požar v stavbi francoskega podjetja OVHCloud  SDIS du Bas-Rhin

Požar v stavbi francoskega podjetja OVHCloud SDIS du Bas-Rhin

Devetega marca je Slovenija obstala – nehala je delovati spletna stran Partis.si. Prav, malce pretiravamo, vendar zagotovo drži, da je ta napol legalna, napol piratska stran globoko zasidrana v možgane povprečnega Slovenca, njen izpad je bil opažen takoj. Ker izpada drugih 3,6 milijona spletnih strani večinoma nismo opazili, to veliko pove o slovenski kontrabantski mentaliteti, pa tudi o tem, kako nepomembna je Evropa na zemljevidu svetovnega računalništva.

Devetega marca ponoči je v Strasbourgu zagorelo. Konkretno – zagorel je UPS, baterija, ki med izpadom električne energije računalniške strežnike ohranja pri življenju. V eni izmed množice sob, v enem izmed desetine podatkovnih strežniških centrov, ki jih na štirih celinah upravlja francosko podjetje OVHCloud. Ob zori je bil učinek jasen – pogorel je celoten podatkovni center SBG2, sosednje stavbe SBG1, 3 in 4 pa so bile delno poškodovane, zato je bil strasbourški center odklopljen od interneta. Med 3,6 milijona spletnih strani, ki so umolknile, so bili tudi pariški Center Pompidou, poljski finančni ombudsman, izvozno središče vlade Walesa, britanska agencija za certificiranje vozil, kriptoborza Deribit in evropski del večigralne igre Rust. In Partis.si.

OVHCloud je največji evropski »oblak«, ponudnik računalniških zmogljivosti, ki jih je mogoče najeti kot nadomestek za lastno računalniško strojno opremo, za katero bi sicer morali skrbeti sami. To, da ob izpadu znatnega dela računalniške Evrope povprečen bralec prepozna le redkokatero izmed podjetij, ki so ostala brez spletne prisotnosti, kaže, kako so porazdeljene moči v svetovnem računalništvu. Ameriškim velikanom, kot so Amazon, Microsoft, Google, in kitajski Alibabi OVHCloud ne seže niti do kolen. In to čeprav ima več kot 1,3 milijona uporabnikov (podjetij) z vsega sveta. Povprečno podjetje, tudi slovensko, ob misli na najem »oblačnih« zmogljivosti pač najprej pomisli na Amazonov oblak AWS in ne na nekakšne Francoze.

Morda upravičeno. »Nemogoče« stvari se resda dogajajo ( je kdo pred enim letom verjel, da bo nekakšen virus ohromil svet?), vendar bi morala biti podatkovna središča požarno dovolj dobro zaščitena, da bi bil požar, v katerem je uničena celotna stavba, čisto zares nemogoč. Ravno tako bi morala biti nemogoča obvestila, ki jih zdaj vidimo na straneh podjetja OVHCloud, da je marsikaj v pogorelem središču »izgubljeno«. Resda varnostne kopije sodijo med storitve, ki si jih mora zagotoviti (in/ali plačati) vsaka stranka zase, vendar za zdaj kaže, da so morda izgubljene tudi kopije, za katere so stranke plačale in jih v izdelavo prepustile OVHCloudu.

Nauki francoske zgodbe se ponujajo kar sami. »Oblak« ni vsemogočen, oblak so le računalniki, za katere skrbi »nekdo drug«. Na to, kako skrbi, nimamo nobenega vpliva. Nadalje – varnostnih kopij ni nikoli dovolj. Evropsko računalništvo? Majhno in nepomembno. In navsezadnje – tudi polpiratske spletne strani, kot je Partis, niso neuničljive. Če jih ne uniči pravosodje, jih pač – požar. Tako vsaj kaže.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.