DK, STA

 |  Kultura

Kapital ni najvišja človeška vrednota

Skupinska razstava Umetnikov ego do 25. novembra v Galeriji Alkatraz na Metelkovi

Sanela Jahić, Deregulirana vizija; stara očala, kalejdoskopska leča 11 x 4 x 13 cm, 2013.

Sanela Jahić, Deregulirana vizija; stara očala, kalejdoskopska leča 11 x 4 x 13 cm, 2013.
© Janez Pelko

V Galeriji Alkatraz na Metelkovi je do 25. novembra na ogled skupinska razstava Umetnikov ego, ki je nastala v sodelovanju z Galerijo Miklova hiša v Ribnici. Na razstavi sodelujejo: Nika Autor, Viktor Bernik, Eclipse, Ištvan Išt Huzjan, Sanela Jahić, Žiga Kariž, Zvonka Simčič, Andrej Škufca in Tomaž Tomažin. Kuratorica razstave: Petja Grafenauer.

"Danes, ko je kreativnost v našem svetu z večino svojih zakonitosti tako rekoč prekopirana iz sveta umetniške ustvarjalne svobode v organizirani svet kapitala, in je spremenjen njen cilj iz svobodne dejavnosti v aktivnost, ki prinaša denar, je kreativnost v umetnosti ostala na drugem tiru. V družbi, kjer je vrednota kapital, se v medijih in med ljudmi več govori o izjemni ceni kakega umetniškega dela, morda o škandalu, kadar se o umetnosti sploh govori, izgublja pa se razumevanje pogleda na umetnost kot nosilko globljih sporočil in njene intrinzične vrednosti," je zapisala Petja Grafenauer.

Razstava Umetnikov ego "skuša pokazati in trditi, da se je k umetnosti vredno in nujno vračati, "saj kapital ni najvišja človeška vrednota, temveč nas mnogo bolj polnijo lepota, čudenje, učenje, spoznanje, pogled..., ki pa lahko kakovostno nastajajo in se kažejo le v svobodni ustvarjalnosti, ki ni (ali je vsaj čim manj) podrejena zahtevam kapitala," je še zapisala Grafenauer.

"Danes, ko je kreativnost v našem svetu z večino svojih zakonitosti tako rekoč prekopirana iz sveta umetniške ustvarjalne svobode v organizirani svet kapitala, in je spremenjen njen cilj iz svobodne dejavnosti v aktivnost, ki prinaša denar, je kreativnost v umetnosti ostala na drugem tiru. V družbi, kjer je vrednota kapital, se v medijih in med ljudmi več govori o izjemni ceni kakega umetniškega dela, morda o škandalu, kadar se o umetnosti sploh govori, izgublja pa se razumevanje pogleda na umetnost kot nosilko globljih sporočil in njene intrinzične vrednosti."

Petja Grafenauer,
kuratorica razstave

Kuratorica se je ob razstavi med drugim vprašala, ali se danes "kdo pri vsej politizaciji še posveča resničnemu pomenu umetniških del in nujnosti pogojev za njihov nastanek?" Med dejavniki, ki pripomorejo h kreativnosti, pa je navedla tudi averzijo do dogem, fleksibilnost ter ljubezen do sprememb in novosti: "In takšna je kreativnost, svobodna in ne kapitalizirana umetniška kreativnost, ki jo predstavlja razstava."

Delo Nike Autor Za Slavo temelji na muzejski dokumentaciji Muzeja narodne osvoboditve iz Maribora o Slavi Klavora iz fascikla 1-7. Instalacija se dotika poskusa iskanja skorajda neobstoječe osebne zgodovine herojinje NOB Slave Klavora, ki bi letos praznovala 100 let. Viktor Bernik se predstavlja z delom "Živjo, jaz sem Viktor. Viktor Bernik.", Sanela Jahić pa z miniaturnim brikolažem Deregulirana vizija.

Video instalacija Andreja Škufce Gesture v neskončni zanki uporablja gibljivo, a dokaj statično podobo kot medij za raziskovanje praznine geste, za občutje odtujenosti, Ištvan Išt Huzjan pa v svojem delu Vsak je umetnina raziskuje, kaj se zgodi z ustvarjalcem, kreativcem, če ta postane umetniško delo. Na razstavi Umetnikov ego sodelujejo še Žiga Kariž, Zvonka Simčič, umetniški dvojec Eclipse in Tomaž Tomažin. Slednji je zastopan z videom Who's There ? It's Me! iz leta 2007, ki še danes deluje aktualno.

Eclipse, 11 (In emotion we break), dibond, 2007

Eclipse, 11 (In emotion we break), dibond, 2007

"Vsako izmed umetniških del na razstavi na lasten način prestopa vsakdanje norme, pa naj gre za verske podobe, bolezen, politiko, kapitalizem, svet umetnosti, neoliberalizem, način življenja ali razumevanje lastne identitete. Kažejo se nam podobe, ki so že v nas, razmisleki o rečeh, o katerih včasih ne zmoremo spregovoriti niti z najbližjimi. Odpirajo poti v misel, doživetje, svet pogledajo z drugega zornega kota. Tu je prava, še nekapitalizirana kreativnost, prostor svobode pogleda, mišljenja in utelešenja," je še poudarila Petja Grafenauer.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.