Izak Košir

 |  Politika

Kučan: »Z oživljanjem fašizma se srečujemo tudi v Sloveniji«

Nekdanji predsednik republike je opozoril na vse bolj avtoritarno upravljanje države, na brezsramno poseganje v ustavo, sistematično rušenje pravne države in kršenje človekovih pravic

 Veličina njene osamosvojitve je prav v srečnem prepletu uspešne vojaške obrambe in hkratnih odločnih prizadevanj za mir v času agresije, s čimer je uspela preprečiti vojne strahote, kakršne so se dogajale na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. D

Milan Kučan, nekdanji predsednik Slovenije, je danes nastopil na slovesnosti ob 76. obletnici osvoboditve zapornikov iz Starega piskra
© Uroš Abram

Prvi predsednik republike Milan Kučan je imel danes v Muzeju novejše zgodovine v Celju govor na slovesnosti ob 76. obletnici osvoboditve zapornikov iz Starega piskra. Poudaril je, da se z oživljanjem fašizma srečujemo tudi v Sloveniji. "Njegove zametke je mogoče prepoznati v vse bolj avtoritarnem upravljanju države, v brezsramnem poseganju v ustavo, v sistematičnem rušenju pravne države in kršenju človekovih pravic. Dejstvo, da se to dogaja v času resnega spopadanja družbe z virusom, nas ne bi smelo razbremeniti odgovornosti, da prepoznamo, kako poteka spodkopavanje temeljev demokracije in da se mu upremo," je izpostavil Kučan.

Spregovoril je tudi o mirovniški ideji, za katero pravi, da postaja ponovno aktualna v razpravah o zeleni etapi v razvoju človeške družbe: "Resne odločitve bodo morale preučiti tudi vpliv, ki ga imajo s svojim okoljskim odtisom na planet oborožitvene industrije, vojne, vojaške vaje in tekmovanja. Ta odtis vsekakor ni zanemarljiv. Tako kot ni zanemarljiv njihov odtis na globalne migracijske tokove in na človečnost sedanje civilizacije."

O obeležitvi 76. obletnice osvoboditve zapornikov iz Starega piskra, nemške kaznilnice v strogem osrčju takrat okupiranega Celja, je dejal, da je ta akcija upornih slovenskih rodoljubov ena najsvetlejših in najhrabrejših podvigov med narodno osvobodilno vojno. "Ena tistih, ki so dokazovale, da naroda, ki je odločen braniti svojo svobodo in se upreti usodi, ki mu jo nameni napadalec, ni mogoče zlomiti. Akcija je močno odmevala med slovenskimi partizani in tudi pri zavezniških misijah, ki so takrat že bile na slovenskih tleh," je poudaril Kučan.

"Fašizem, s katerim imamo opraviti danes, ni enak tistemu, proti kateremu so se borili naši očetje in dedi med narodno osvobodilno borbo, a njegova pogubna ideologija ostaja in tudi danes predstavlja največjo grožnjo demokraciji, miru, sodelovanju med narodi in dostojanstvu človeka."

Milan Kučan

Z zaskrbljenostjo je dejal, da se z oživljanjem fašizma srečujemo tudi v Sloveniji in da je njegove zametke mogoče prepoznati v vse bolj avtoritarnem upravljanju države, v brezsramnem poseganju v ustavo, v sistematičnem rušenju pravne države in kršenju človekovih pravic. "Dejstvo, da se to dogaja v času resnega spopadanja družbe z virusom, nas ne bi smelo razbremeniti odgovornosti, da prepoznamo, kako poteka spodkopavanje temeljev demokracije in da se mu upremo. Fašizem, s katerim imamo opraviti danes, ni enak tistemu, proti kateremu so se borili naši očetje in dedi med narodno osvobodilno borbo, a njegova pogubna ideologija ostaja in tudi danes predstavlja največjo grožnjo demokraciji, miru, sodelovanju med narodi in dostojanstvu človeka," je dodal. 

Izdajalstva ne cenijo in ne spoštujejo nikjer

"V ideološki in politični razklanosti naše družbe, ki jo avtoritarna vladavina vztrajno in načrtno poglablja, je žrtev tudi resnica o naši polpretekli zgodovini. Poskusi rehabilitirati kolaboracijo danes ne predstavljajo več nekaj nepojmljivega. Za njimi je težnja, da bi kolaboracijo sprejeli kot del naše normalnosti. Vendar bi s tem posegli v vrednotni sistem naroda, v katerem imata upor in boj za svobodo častno mesto. Izdajalstva ne cenijo in ne spoštujejo nikjer, od starih Grkov naprej," je poudaril Kučan.

Dotaknil se je tudi osamosvojitvenih časov in spomnil, da je 22. marca leta 1990 nastala nadstrankarska pobuda za demilitarizirano Slovenijo. Pripravila jo je skupina mirovnikov, med katere se je takrat štel tudi Janez Janša. "Konec leta, posebej po plebiscitu, so se razmere močno spremenile, konflikti v jugoslovanskih okvirih in pritiski na Slovenijo so se močno zaostrili. Zato je bila mirovniška opcija za rešitev krize vse manj realna. Pa vendar je bilo potrebno vztrajati in poskušati odvrniti vojaški spopad, ki bi pomenil katastrofo. To je bil tudi razlog, da smo Deklaracijo podpisali tudi člani predsedstva republike Ciril Zlobec, Matjaž Kmelc, Dušan Plut in jaz," je dejal. 

"Veličina slovenske osamosvojitve je prav v srečnem prepletu uspešne vojaške obrambe in hkratnih odločnih prizadevanj za mir v času agresije, s čimer je uspela preprečiti vojne strahote, kakršne so se dogajale na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini."

"Že precej pred tem, Slovenija ni želela vojne. A je bila s teritorialno obrambo in milico nanjo pripravljena. Veličina njene osamosvojitve je prav v srečnem prepletu uspešne vojaške obrambe in hkratnih odločnih prizadevanj za mir v času agresije, s čimer je uspela preprečiti vojne strahote, kakršne so se dogajale na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Deklaracija za mir nikakor ni bila zahteva po hitri in enostranski razorožitvi, kot ji to zdaj podtikajo v krogih Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in tistih, ki si prisvajajo osamosvojitev. Bil je to predlog za razmislek in razpravo, ki pa so ju nekateri zavračali takrat in ju zavračajo tudi danes. Žal je razvoj dogodkov, ki ga je povzročila militaristična logika vojaškega in političnega vodstva v Beogradu, pokazal, da je bil predlog takrat nerealen," je spomnil Kučan in dodal, da mirovniška ideja sicer nikoli ni povsem zamrla. Zanj postaja aktualna tudi zdaj v razpravah o zeleni etapi v razvoju človeške družbe.

"Resne odločitve bodo morale preučiti tudi vpliv, ki ga imajo s svojim okoljskim odtisom na planet oborožitvene industrije, vojne, vojaške vaje in tekmovanja. Ta odtis vsekakor ni zanemarljiv. Tako kot ni zanemarljiv njihov odtis na globalne migracijske tokove in na človečnost sedanje civilizacije," je sklenil Kučan. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.