Uredništvo

 |  Kultura

Gibanica / Pregled slovenske sodobne plesne umetnosti

Od 22. do 25. februarja v Ljubljani 

Matej Kejžar: PČP – Preživljati čas plesaje

Matej Kejžar: PČP – Preživljati čas plesaje
© Matija Lukić

Od 22. do 25. februarja bo v Ljubljani potekal 11. Bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica, ki bo v tekmovalnem programu ponudil osem predstav. Na Gibanici letos sodeluje več kot 20 tujih gostov iz 17 držav, novost pa je Fringe program. Ob zaključku festivala bodo podelili nagrade.

Gibanica velja za najpomembnejšo nacionalno sodobnoplesno platformo. Ponuja kuriran nabor predstav, ki jih za festival vselej izbere tričlanska mednarodna selektorska ekipa, tokrat v sestavi Pia Krämer iz Nemčije (že več kot 35 let upravlja in vodi organizacije in projekte na področju uprizoritvenih umetnosti), Biljana Tanurovska - Kjulavkovski iz Severne Makedonije (kustosinja, raziskovalka in kulturna producentka, soustanoviteljica platforme Nomad Dance Academy (NDA) in projektnega prostora Kino Kultura (KK) ter programska direktorica skopske nevladne organizacije Lokomotiva) ter Maja Kalafatić iz Slovenije (plesalka, koreografinja, pedagoginja in učiteljica joge, ki živi in dela med Ljubljano, Beogradom in Helsinki).

V utemeljitvi o izboru predstav so med drugim zapisale: "Kot selektorska ekipa smo imele zelo težko nalogo pri izbiri med zelo raznolikimi in kakovostnimi predstavami, ki bi predstavljale nekakšen izbor slovenske produkcije v zadnjih dveh letih. Zato smo se odločile, da bomo predstavile dela, ki kažejo koreografske pristope k telesu, prostoru, času in materialom, ki razkrivajo napredne poglede na plesno umetnost."

Od leta 2012 Društvo za sodobni ples Slovenije podeljuje tudi nagrado Ksenije Hribar za izjemne dosežke na področju sodobnega plesa. Prejemnik nagrade Ksenije Hribar 2023 za življenjsko delo je Iztok Kovač, ostale nagrajence pa bodo razglasili na zaključni prireditvi, na kateri bodo poleg nagrad Ksenije Hribar podelili tudi nagrado za najboljšo predstavo Gibanice 2023 po izboru občinstva ter nagrado za najboljšo predstavo Gibanice 2023 po izboru strokovne žirije.

Letos bodo o najboljši predstavi odločali Roberto Casarotto (Italija), sodirektor mreže Aerowaves, Dries Douibi (Belgija), umetniški sodirektor Kunstenfestivaldesartes in Lea Loeb (Švica/Argentina), programska vodja festivala Zürcher Theater Spektakel, ustanovljenega 1980.

Mala Kline: Venera: med ujetostjo in letenjem

Mala Kline: Venera: med ujetostjo in letenjem
© Urška Boljkovac

V letošnjem tekmovalnem programu se bo zvrstilo osem predstav. Julia Keren Turbahn in Jan Rozman se v predstavi Reči reči gibljeta na presečišču predmetnega gledališča in sodobnega ples. V predstavi Oh, kako zelo običajno Bojana Robinson in Katja Legin skupaj z gosti na odru razpirata prepad med predstavami o srečnem družinskem življenju in realnostjo. Mala Kline, nas v predstavi Venera: med ujetostjo in letenjem s sublimno multimedijsko/plesno stvaritvijo, popelje na ločnico med resničnostjo in sanjskimi podobami, med drugim pokloni Botticellijevi sliki Rojstvo Venere.

Kristina Alexova in Loup Abramovici v plesnem performansu Poljub skupaj s Tomažem Gromom prevprašujeta, ali je poljub več kot le srečanje ustnic, ali je morda lahko tudi tveganje, nevarnost, smrtna obsodba … U.F.O.: Poklon Katalini Ladik, preplet zvoka, glasu, giba in vizualij, je poklon Irene Z. Tomažin in Jule Flierl madžarsko-srbski pesnici in performerki Katalini Ladik. Kritičen pogled na sodobno odtujeno zahodno družbo nam v predstavi PČP – Preživljati čas plesaje odstira Matej Kejžar – ko produciramo, morda ne rastemo, ko preživljamo čas plesaje, pa cvetimo.

Od leta 2012 Društvo za sodobni ples Slovenije podeljuje tudi nagrado Ksenije Hribar za izjemne dosežke na področju sodobnega plesa. Prejemnik nagrade Ksenije Hribar 2023 za življenjsko delo je Iztok Kovač, ostale nagrajence pa bodo razglasili na zaključni prireditvi.

Predstava Vstajenje 2.0 prepleta zvok, gib in čas, Beno Novak, Elvis Homan in Boštjan Simon pa si za izhodišče in gonilno silo jemljejo prav paradoks srečanja med njimi, avtorji, ki predstavo ustvarjajo. Predstava Brina – kinestetični spomenik Leje Jurišić, Bare Kolenc, Petera Kutina, Patrika Lechnerja in Mathiasa Lenza pa ponuja prevpraševanje tradicionalnega pogleda na spomenike kot statične in nespremenljive.

Na letošnji Gibanici se bosta odvila tudi dva diskurzivna dogodka. Z avtorji, ki sodelujejo v tekmovalnem programu, bomo skušali odstreti, kako določene vsebine, teme, metode ustvarjanja in modeli delovanja vplivajo na njihove odločitve. Na javni razpravi pa bodo preizpraševali strategije politik na področju sodobnega plesa, saj so vključujoče razvojne kulturne politike nujen pogoj za profesionalno ustvarjanje.

Prvič pa bo Gibanica ponudila tudi program Fringe. Članici umetniškega odbora Mojca Kasjak in Nina Meško sta ob tem zapisali: "Z namenom ustvarjanja platforme in spodbujanja umetniške svobode ter povezovanja in umestitve inovativnih vsebin, ki predstavljajo morebitne nove formate, smo vzpostavili Gibanica Fringe – program izkustvenih delavnic, participatornih vsebin in video plesnih filmov. Z njim želimo odpirati in zagotavljati dodaten prostor, kjer bomo skupaj s plesnimi ustvarjalci_kami zainteresirani lokalni in mednarodni javnosti ponudili bogastvo formatov, procesov in plesnih praks ter se predvsem v sodelovanjih še tesneje povezali."

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.