Urška Klakočar Zupančič / »Ta feminizem je šel v nek absurd in napada žensko dušo«

Predsednica Državnega zbora o sprejemljivem in nesprejemljivem feminizmu 

Predsednica parlamenta ima zelo resen problem. Če je na dan žena lahko prisluhnila svoji kolegici, predsednici republike Nataši Pirc Musar, ki je svoj poprejšnji nefeminizem nadgradila z obratom in premierno pojasnila javnosti, da je feministka, menda celo po svoji DNK strukturi, je Urška Klakočar Zupančič na isti dan izbrala drugačno možnost in ugotavljala, da ji feminizem res ne leži. Še huje, raje ga je še enkrat grobo problematizirala.

Naj spomnim: obe političarki sta bili celo nominirani za Bodečo nežo, ker sta v preteklem letu izrazili svoj odločen »ne« feminizmu. Drži, da nobena od njiju ni izrekla eksplicitno seksistične izjave, je pa obema spodletelo pri začetni razlagi, kaj je s feminizmom narobe, s čimer sta razkrili globoko nerazumevanje vprašanj, povezanih s položajem žensk. Na letošnji 8. marec, kar res ni nesimbolično, se je njuna skupna pot razcepila: ena se je v feminizmu zapoznelo prepoznala, druga ga odločno zavrača.

Feminizem ne spoštuje obeh spolov enako

Predsednica parlamenta, za katero se je na začetku zdelo, da je s svojimi rdečimi čevlji in tudi brez njih promotorka žensk v politiki, zaradi česar ji je feminizem blizu, je lani decembra odkrivala svojo ekvidistanco do spolov: »Ne, ne bi se označila kot feministka, zato ker v bistvu spoštujem oba spola enako, zavzemam se za vsakogar, kateremu so kršene, lahko rečeva, človekove pravice ali kakšne druge pravice, kakšne druge svoboščine. Za vsakogar, ne glede na to, ali je ženska, ali moški; mlad ali starejši; ali veruje, ali ne veruje, ne glede na to kakšne narodnosti je in etnične pripadnosti, spolne usmerjenosti in tako naprej.«

Spol.si in kolektiv Rdeče zore, ki podeljujeta kislo nagrado, sta utemeljila njeno nominacijo z razlago, da feminizem ni obrat od šovinizma v drugo smer, ampak ima za cilj njegovo izkoreninjenje. Razen tega, so še dodali, zajame feminizem širše polje od problematike spola in z njim povezane enakosti, zaradi česar je njena izjava res deplasirana.

Namesto da bi predsednica parlamenta sprejela kritiko na svoj račun in se izobrazila, je ob vprašanju o tem reagirala maksimalno kontrastno glede na predsednico parlamenta. Če je slednja presenetljivo ugotavljala, da je feminizem vtkan v njen DNK, je na isti dan sama svojo nominacijo v studiu pri Urošu Slaku na POP TV komentirala takole: »Jaz sem to doživela tako. Šovinizem in seksizem napadata tvoje telo. Ta feminizem, ki pa je po mojem prestopil svojo mejo nekega sprejemljivega, spravnega feminizma in je šel v nek absurd, pa napada človeško, oziroma žensko dušo. Tako da ne vem, kaj je feministke tako zmotilo. Ampak tako pač je. Jaz sem se že navadila.«

Pravi in nepravi

Razlika ne bi mogla biti večja. Predsednica republike je vmes odkrila svoje feministično bistvo, njena kolegica v parlamentu pa ravno nasprotno – svojega sovražnika. Zdi se celo, da gre za grobo kritiko podeljevalk Bodeče neže. Kako je sploh izpeljala svojo »analizo« napada na dušo?

Urška Klakočar Zupančič je preprosto uvedla dihotomijo, ki si jo je sama izmislila in jo vpeljala: imamo spravni feminizem, kar je termin, ki ga še nismo slišali in ne vemo, kaj ta predstavlja, in na drugi strani absurdno napadalni feminizem, načenjajoč nič manj kot žensko dušo. Najbrž tudi njeno. Argumentacijska prevara je s tem jasno nakazana: razcepimo feminizem na »pravi« in »nepravi«, nato bičajmo »nepravega«, pri tem pa arbitrarno popačimo njegovo naravo in osnovno definicijo.

Zanjo je feminizem tistih, ki so ji podelili nagrado, očitno »nepravi«. Ampak kam nas pripelje tovrstna argumentacijska prevara? Če obstajata njegovi dve vrsti, »pravi« in »nepravi«, bi pričakovali, da bo kakšno dobro besedo za prvega našla tudi sama. Toda ne, ona ni feministka! Torej ni feministka niti po »pravem« feminizmu. S tem se zaplete v nasprotje v dihotomiji, ki jo je sama umetno ustvarila: zakaj človek ne bi bil na strani nečesa, kar je pravo? Kaj jo še naprej sili v potrditev, da ni feministka? Nekako se zdi, da je razcep, ki ga je vpeljala, zgolj slab izgovor.

Analiza DNK

Predsednica parlamenta si je privoščila še brutalnejši korak. Ne le, da zavrača feminizem, primerjala ga je s šovinizmom in mačizmom, ki napadeta telo. Ker pa je duša nekaj plemenitejša od njega, je napad feminizma na dušo tolikanj nevarnejši. Povedano drugače: feminizem je zanjo hujši od šovinizma in seksizma! Zdaj vemo, kaj raje izbrati.

Čeprav bi pričakovali, da bo na dan žena poskušala najti kakšno toplo besedo v smeri enakopravnosti spolov, je v napačnem feminizmu, ki ga je sama skonstruirala, raje prepoznala največjega nasprotnika žensk. Le zakaj bi se na ta dan sploh pogovarjali o seksizmu in mačizmu, če imamo pred sabo resnejšega sovražnika! Zanimivo bi bilo slišati, ali lahko »pravi« in »nepravi« feminizem detektiramo že z analizo DNK – če je ta slučajno že vtkan vanjo. Kot je pri predsednici republike. Potem bi se lažje izognili telesnemu ogrožanju duševnega.

Sicer pa je predsednica parlamenta v istem pogovoru prijazno razložila svojo željo, da postanemo strpna in vključujoča družba, kjer spoštujemo človekove pravice in temeljne svoboščine. Kajti ona jih gotovo. Vse kaže, da bomo po njenem strpni šele takrat, ko bomo opravili z »nepravim« feminizmom in zaščitili naše duše.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**