Na zločinski strani zgodovine

Dan za dnem že skoraj dve leti v nemoči in obupu spremljam poročila, slike in grozljive posnetke popolnega razčlovečenja ob grozotah v Gazi. V okviru konference o rešitvi dveh držav na sedežu OZN v New Yorku se je naposled eden od najvplivnejših evropskih in svetovnih politikov francoski predsednik Macron le odločil, da bo Francija priznala državo Palestino. V svojem nagovoru je med drugim povedal: »Prišel je čas, da se konča vojna v Gazi. Prišel je čas za mir. Prišel je čas za priznanje palestinske države.« Ob tem se sprašujem, le kaj je počel doslej? In kaj so počeli vsi ostali odločevalci? Ob več desetletnem apartheidu in zatiranju palestinskega ljudstva s strani Izraela in več desettisočih mrtvih in pohabljenih v Gazi je končno le prišel do spoznanja, da je prišel čas za mir? Že dolgo časa je lahko tudi najbolj nepoučenemu laiku jasno, da Izrael v Gazi izvaja najhujše vojne zločine in zelo verjetno celo genocid. O tem govorijo in pišejo eminentni mednarodni pravniki, politiki, zdravniki, humanitarni delavci, novinarji in vsi, ki s terena poročajo o grozljivem dogajanju v Gazi. Številni ljudje po svetu protestirajo in izražajo ogorčenje nad tem grozljivim in nehumanim početjem. Vodilni svetovni, evropski in domači politiki (vsa čast izjemam) pa se izprijeno in nezaslišano sprenevedajo z brezštevilnimi izgovori o domnevni pravici Izraela do samoobrambe, s katero opravičujejo tudi najhujše zločine proti nemočnim palestinskim civilistom. V svoji žalosti in obupu se sprašujem, le kaj se je zgodilo z ljudmi, ki nosijo največjo politično, etično in moralno odgovornost za omenjene zločine? To so ljudje, ki imajo vpliv in možnosti, da bi te, za 21. stoletje nepredstavljive in nezaslišane zločine, lahko ne le obsodili, ampak nemudoma ustavili in celo preprečili. Seveda z odločnim pritiskom in sankcijami proti Izraelu, ne pa le z neučinkovitimi pozivi in diplomatskim jamranjem, s katerim se več kot očitno ne želijo zameriti zločinskemu izraelskemu režimu, s katerim na veliko trgujejo, prav tako pa tudi ne vplivnemu judovskemu lobiju, ki je vpet praktično v vsa odločilna politična in ekonomska svetovna dogajanja. Predvsem pa se tudi za ceno najhujših zločinov proti človeštvu ne želijo odpovedati svojim ekonomskim in političnim privilegijem.

O izraelskem režimu, ki je glavni izvajalec zločinov, skorajda ni vredno izgubljati besed. Tragično in neverjetno je, kako se je lahko judovski narod iz grozljive žrtve enega najhujših zločinov človeške civilizacije - nacističnega holokavsta znašel v vlogi glavnega krvnika podobnih zločinov nad Palestinci v Gazi oz. celotni Palestini. Le kako bodo lahko odločevalci in izvajalci teh zločinov svojim državljanom, ki so jim vrednote humanizma, enakosti, pravice in svobode na prvem mestu, ob teh grozljivih zločinih pogledali v oči? In kaj bodo porekli svojim potomcem, zapriseženim humanizmu, ki se bodo nezaslišanih zločinov svojih prednikov zagotovo sramovali v dno duše do konca svojih življenj? Le kdo je lahko srečen in ponosen na prednike, ki so izvajalci ali podporniki najhujših mednarodnih zločinov, zločinov proti človečnosti ali celo genocida?

Na tem mestu želim, kljub zavedanju o svojem minornem vplivu na omenjena dogajanja, opozoriti in apelirati na vso množico ljudi doma in po svetu, ki tako ali drugače na kakršenkoli način podpirajo in omogočajo to zverinsko, človeka in človeštva nevredno, sprevrženo dogajanje. V prvi vrsti gre seveda za najbolj odgovorne svetovne politike kot so D. Trump, E. Macron, F. Merz, K. Starmer, G. Meloni, K. Kallas, U. von der Leyen, M. Rutte in vse ostale, ki se na brezštevilnih srečanjih, sestankih in konferencah ob kaviarju in šampanjcih sprenevedavo in sramotno brez pravega učinka pogovarjajo o dogajanju v Gazi in na Bližnjem vzhodu. Ob tem pa jih očitno niti najmanj ne ganejo vsakdanji grozljivi posnetki več desettisočih mrtvih, pohabljenih, razseljenih in izstradanih otrok, ki smo jim navadni ljudje neme, nemočne in obupane  priče. Omenjeni politiki in njihovi somišljeniki so se s takim odnosom in dejanji že zdavnaj postavili na napačno stran zgodovine. A ne zgolj na napačno stran zgodovine, bodimo jasni in brez sprenevedanja – postavili so se na stran najhujših zločinov in zločincev, kar jih je premoglo in jih premore človeštvo. Ne vem, kako bodo lahko nosili to zločinsko breme, ne znam si predstavljati, kako bi to zmogel sam, če bi bil v njihovi poziciji. Na vso srečo nisem, čeprav se kot človek ob tem grozljivem dogajanju počutim žalostno, nemočno in obupano. Tako kot množica ljudi po svetu, ki jim je vsaj malo mar za človečnost, svobodo in pravico. Pa seveda za spoštovanje Splošne deklaracije človekovih pravic in uveljavljenih ter veljavnih pravil mednarodnega prava, ki jih upravičeno lahko smatramo za največje pravno-politične in etične dosežke človeške civilizacije. Ki pa jih svetovni politiki, ki imajo vojaško, ekonomsko in politično moč, brezobzirno in brezvestno kršijo. In s tem spravljajo človeštvo v brezpravje, kaos in pogubo. S svojim zločinskim in brezvestnim početjem odvzemajo umirajočim, pohabljenim, izstradanim in trpečim ljudem sleherno človeško dostojanstvo in upanje. Hkrati pa trajno in nepovratno jemljejo človeško dostojanstvo samim sebi kot pripadnikom človeške vrste. Ne, ljudje, ki so sposobni izvajati ali podpirati omenjene zločine, nimajo prav nobene moralno-etične pravice biti ponosni in enakopravni pripadniki človeške civilizacije, čeprav jim biološka bitnost in legaliteta to omogočata. Preprosto so izmečki in sramota človeštva. Ostali bodo v večno sramoto svojim bližnjim, svojemu narodu, svojim sodržavljanom in človeški civilizaciji nasploh. V svoji žalosti, nemoči in obupu jim kot navadni državljan sveta sporočam: »Gnusite se mi!«