V središču / Hrepenenje po pristnosti

Greta Engelfried je rahlo zmedeno brskala po shranjenih pogovorih v aplikaciji za zmenke, ki bi jih lahko imenovali tudi seznam zamujenih priložnosti. Ujemanja, ki so se ustavila pri prvem pozdravu, pogovori, ki so zamrli, pokopališče neobveznih stikov v svetu, ki nenehno obljublja nove in nove priložnosti.

Na njenem profilu je fotografija simpatične 26-letnice z gladko počesanimi lasmi z obraza, smehljajem, namenjenim objektivu, in z napitkom v bakreni skodelici v roki. Sledi nekaj vprašanj in odgovorov. Kako bi jo potencialni kandidat, s katerimi imata kaj skupnega, najlaže spoznal? »Tako, da bi me povabil na dolg sprehod.« Dodatne točke si prisluži moški, ki ve, kaj pomeni 4-3-3, kar namiguje na sistem igre v nogometu.

Engelfriedova ni zgolj še ena samska ženska, temveč je znana vplivnica, ki piše o zmenkih. Kariero je začela leta 2021, ko je v peti sezoni Otoka ljubezni javno iskala ljubezen. Otroštvo in mladost je preživela v kraju Bad Homburg, danes pa živi v Berlinu. Objavlja podkast in na družbenih omrežjih poroča o burnem zmenkarstvu mladih v dvajsetih. To zanima toliko ljudi, da je aplikacija Hinge z njo sklenila pogodbo za oglaševanje.

Povedala je, da se z novimi spletnimi znanci rada sestane v berlinskem javnem parku Friedrichshain. Vodnjak, obdan s kipi iz pravljic bratov Grimm, je priljubljeno srečevališče za prve zmenke – je javen in romantičen kraj, ki ni povezan z obveznostmi (na primer plačevanjem zapitka). »Osem desetin mojih samskih prijateljev uporablja aplikacije za zmenkarije,« je ocenila Greta Engelfried. Vendar ta trend upada: »Opažamo namreč, da s tem škodimo sami sebi.« Ogromna ponudba, ki je pravzaprav pretirana, občutek, da je treba biti popoln, konkurenčni pritisk. »Uporabniki nenehno iščejo nekaj boljšega, mislijo si, da bo gotovo prišel kdo, ki je še lepši, večji, boljši.« Dolgoročno to ni zdravo.

Ko se je leta 2012 na trgu pojavil Tinder, je požel ogromno navdušenje. Nenadoma se je iskanje igle v senu zdelo veliko preprostejše. Trg je preplavila bogata ponudba, hitra rast je veselila vlagatelje. Aplikacija je dodaten zagon dobila med koronavirusno pandemijo.

Danes iskanje ljubezni skoraj ne poteka drugače kot prek Tinderja, Bumbla, Hinga, Lovooja in Grinderja. Internet in spletne storitve za zmenkarije so na prvem mestu seznama krajev, kjer se pari spoznajo. Prehiteli so delovno mesto in prijateljski krog.

Triinpetdeset odstotkov internetnih uporabnikov poroča, da so že uporabili katero od storitev za iskanje partnerja na spletu. Mladi stavijo predvsem na aplikacije za zmenkarije: 61 odstotkov uporabnic in uporabnikov, starih od 16 do 29 let, jih je po raziskavi javnega mnenja združenja Bitkom vklopilo vsaj enkrat, če pa upoštevamo vse starostne skupine, pa tretjina.

Internet in spletne storitve za zmenkarije so na prvem mestu seznama krajev, kjer se pari spoznajo. Prehiteli so delovno mesto in prijateljski krog.

A trg se je očitno nasičil in le stežka dohiteva nekdanjo rast. Ponudniki se zato za zaslužkom ženejo z vedno novimi plačljivimi modeli. Hkrati ne zmorejo preprečiti pojava lažnih profilov – uporabniška izkušnja je zaradi njih vse prej kot vredna svojega denarja. Veliko uporabnikov pa je očitno naredilo križ čez aplikacije za iskanje zmenkov, kar dokazujejo podatki skupine Match Group, matičnega koncerna, ki stoji za znanimi ponudniki, kot so Tinder, OkCupid in Hinge, in zaseda vodilno mesto na tem trgu. V drugem četrtletju letos je skupina v Nemčiji zabeležila petodstotni upad naročnikov, na 14,1 milijona, v primerjavi z istim lanskim obdobjem. Tudi v prvih treh mesecih je šlo občutno navzdol.

Analitiki to razumejo kot dokaz za težavne razmere v panogi; sploh za generacijo Z naj bi veljalo, da je sita aplikacij. Tudi podjetje Bumble je nazadnje poročalo le še o 3,8 milijona naročnikov, kar je upad za 8,7 odstotka v primerjavi z letom prej. Na trgu so zato postali živčni in delnice so se pocenile za 16 odstotkov. Začetna vznesenost iskalcev ljubezni se je očitno ohladila.

Samski, mlajši od 40 let, pravijo, da so vsega naveličani; trpijo za zmenkarsko utrujenostjo. Mnogi zato izstopajo iz kolesja, ki obljublja nešteto novih znanstev, na koncu pa človek obsedi sam s telefonom v roki. Poleg tega nova tehnika prinaša nove frustracije, na primer zaradi nepričakovanega izginotja sogovornika v spletno anonimnost, to je pojav v sodobnem zmenkarstvu, ki se z angleškim izrazom imenuje ghosting.

Ponudniki so se v dolgih letih razvadili in so zdaj v stiski. Njihov zmagoviti pohod je zastal, zdi se, da je konec razcveta. Nujno potrebujejo svežo zgodbo.

Na težave so se odzvali z umetno inteligenco in s tovrstno ofenzivo naj bi povzročili pravo revolucijo aplikacij za iskanje zmenkov. Umetna inteligenca naj bi uporabnikom pomagala izboljšati njihove profile, algoritmi bi potrjevali osvežene profile, umetnointeligenčni roboti iskalcev pa bi poklepetali med seboj, da ne bi ljudje izgubljali časa z brezplodnim flirtanjem. Vprašanje je le, ali bo spletno iskanje partnerja s temi zvijačami res postalo boljše ali le še bolj umetno?

Ko namreč podjetja – velja tudi za druga področja – stavijo na domnevno vsemogočno umetno inteligenco, nemara s tem le še poglobijo svojo temeljno dilemo. V obdobju, ko veliko uporabnikov želi več pristnosti in tudi človečnosti, se koncerni zatekajo k tehnologiji, ki pomeni čisto nasprotje. Pri tem pa je treba dodati, da je njihova temeljna dejavnost tkanje vezi med ljudmi iz mesa in krvi.

Razočaranja in pretirana pričakovanja so verjetno od nekdaj del zmenkarij. Zaradi novih tehničnih zmogljivosti pa se uporabniki v našem svetu samooptimizacije kljub temu le še težje predstavijo kot pristni in dostopni.

Neki uporabnik, star okoli štirideset let, je že dolgo dejaven na zmenkarskih aplikacijah, namenjenih gejem. Najpogosteje za hiter dogovor z moškim uporablja aplikacijo Grindr. »Minule mesece sem opazil bistveno več lažnih profilov kot nekoč,« je povedal. Prepozna jih po nadpovprečno čednih moških. »Nevešče oko bi te fotografije težko prepoznalo kot delo umetne inteligence.« Povezave na profile na omrežjih X in Instagram so pogosto razkrile sumljive uporabniške račune. Ta uporabnik jih dosledno prijavlja in blokira.

Nikakor ni proti novim tehničnim možnostim in umetno inteligenco je uporabljal, ko je bila še v povojih, kot nekakšnega partnerja za trening, da bi analiziral potek pogovorov. Če mu sogovornik večkrat odgovori z enozložnimi besedicami ali na prvi pogled neprijazno, za mnenje o pogovoru prosi ChatGPT. »V preteklosti sem pogosto domneval vse najslabše. Umetna inteligenca pa je nevtralnejša, kot sem lahko sam.« Ta metoda se mu je dejansko obnesla. »Odgovore mojega sogovornika je pogosto ocenila drugače kot jaz. To mi je pomagalo, da sem na zadeve pogledal še z drugega zornega kota.« Zanj je to kot pisanje dnevnika, le da je deležen še neposrednih povratnih informacij. V pogovoru z robotom o intimnih temah poleg tega ni razloga, da bi mu bilo nerodno.

Pomoč umetne inteligence kljub vsemu ni jamstvo za uspeh. Uporabnik se spominja primerov, ko kljub obetavnim klepetom med srečanjem v živo ni preskočila iskrica. Skeptično gleda na napoved Grindra, da bo v aplikacijo vključil še več umetnointeligenčnih funkcij:

»Aplikacija pogosto odpove že pri čisto navadnem pogovoru.« Umetna inteligenca prepreda vse platforme za iskanje zmenkov in ni omejena le na drobovje aplikacij, kjer algoritmi filtrirajo ujemanja. Dobiva obliko vidnih uporabniških funkcij, od pomoči pri klepetu do orodij za varnost.

Umetna inteligenca prepreda vse platforme za iskanje zmenkov in ni omejena le na drobovje aplikacij, kjer algoritmi filtrirajo ujemanja.

Med umetnointeligenčnimi funkcijami je zelo priljubljena optimizacija lastnega profila. Tinder vključuje funkcijo pametne fotografije, ki pomaga pri izbiri najboljše profilne podobe, tako da analizira nekaj meril, na primer osvetlitev in kompozicijo.

Hinge prek funkcije za razbijanje ledu posreduje nasvete za piljenje profila. Kdor na primer navede, da se boji pajkov, ga funkcija spodbudi, naj navede še kakšno podrobnost, na primer, zakaj se mu pajki zdijo tako srhljivi, in tako postane zanimivejši sogovornik.

Umetna inteligenca pa obeta še več, ko je treba sprostiti pogosto mučno komunikacijo. Aplikacija Grindr eksperimentira s funkcijo, imenovano Seznam A, ki poudari nekatera ujemanja. Povzetek pogovorov povzame izmenjavo podatkov med uporabnikoma. Analize razkrivajo konjičke, načrte in vzdušje med pogovorom – z opisom tona, denimo, da je spogledljiv. Poleg tega testirajo še klepetalnik po imenu AI Wingman, ki se na seznamu stikov prikaže kot virtualni svetovalec za flirtanje. V sestrski aplikaciji Bumbla, Bumble for Friends, si uporabniki lahko pomagajo z uvodnimi stavki, ki jih sestavi umetna inteligenca, ne da bi sogovornik izvedel za to.

Umetna inteligenca pa je tudi orožje proti nadlegovanju in neprimernemu vedenju. Bumble uporabnike na primer varuje s funkcijo, ko prepozna neželene gole slike in jih samodejno zamegli. Tinder posreduje pri besednih napadih. Ko sistem umetne inteligence prepozna morebitno žalitev, pred pošiljanjem opozori avtorja. Po Tinderjevih podatkih tako od desetino do petino uporabnikov odvrne od pošiljanja neprimernih sporočil.

Švicarska psihologinja Marisa Tschopp raziskuje odnose med ljudmi in umetno inteligenco ter je kritična do vse večje vloge umetnointeligenčnih funkcij. Že samo spletno iskanje zmenkov je pogosto kognitivna preobremenitev. Preveč fotografij, opis pod profilom, prva sporočila, kup odločitev, ki jih je treba bolj ali manj sprejeti v istem hipu. »Zdaj se vse pogosteje pojavlja tudi nezaupanje, čuden občutek, da se pogovarjaš z umetno inteligenco,« je pojasnila. »S tem, ko značilno človeško težavo rešujemo le s tehnologijo, pravzaprav povzročamo le še nove težave. « Z umetno inteligenco se le dodaja nova plast izumetničenosti, ki navsezadnje stoji na poti navezovanju osebnih stikov.

»Pojav že dolgo poznamo na družbenih omrežjih,« je dodala raziskovalka. »Polepšane fotografije in skrbno izbrani izseki iz življenja.« Pri spletnih zmenkih uporabniki poskušajo vzpostaviti stik z resničnim človekom. »A iz tega je nastal boj za pozornost. Pogosto je cilj zbrati čim več ujemanj, ne pa spoznati nekoga novega.« Pri tem se izgublja pristnost, neretruširano bistvo, sploh če si zaradi poseganja umetne inteligence vsi postajamo podobni. »Ljudje hrepenimo po pristnih odnosih, tega umetna inteligenca ne more nadomestiti.« Ta namreč temelji le na verjetnosti in nam postreže s podobo ali besedilom, za katera je preračunala, da se verjetno najbolje prilegata.

»A kaj naj uporabnik stori, če umetna inteligenca ugotovi, da moškim, ki na fotografiji na profilu igrajo nogomet, pogosteje uspe priti do zmenka?« Naj spremeni hobi, da bo imel boljše možnosti, ali vsaj na fotografijah zbudi videz, da je rad zunaj? »Če se osredotočamo na učinkovitost, potem bi to gotovo bil pravi korak. Vendar se s tem oddaljujemo od svojega pristnega, človeškega jedra,« je opozorila Tschoppova.

Poleg aplikacij za zmenke so uspešna tudi podporna orodja, kot so Yourmove.ai, Lovegenius in aplikacija Rizz, ki vabijo uporabnike s ponudbo izvirnih sporočil za spogledovanje. Rizz, ki si ga je na androidne telefone naložilo več kot pet milijonov uporabnikov, na primer obljublja, da »vam nikoli več ne bo zmanjkalo besed«, in sicer po zaslugi algoritmov po meri in umetne inteligence. Cena je 7,49 evra na teden. Tudi fotografije, ki so tako pomembne za spletne zmenkarije, je mogoče ozaljšati z zunanjimi orodji umetne inteligence. Uredniška orodja, kot sta Midjourney in Nano Banana, omogočajo obdelavo fotografij ali ustvarjanje čisto novih. »Bodi, kar si od nekdaj želiš,« vabi eden od ponudnikov. »Spremeni svoj profil v magnet za ujemanja,« pravi neki drugi.

Samski, mlajši od 40 let, pravijo, da so naveličani; trpijo za zmenkarsko utrujenostjo. Mnogi izstopajo iz kolesja, ki obljublja nešteto znanstev, na koncu pa človek obsedi sam.

Storitev Vibeflirting.com obljublja, da bo slabe selfije spremenila v »vroče fotografije«, ki menda zagotavljajo več ujemanj. Strošek je od 69 do 119 dolarjev. Na vprašanje po elektronski pošti se je odzval Newyorčan, ki se je predstavil kot RJ Youngling. Storitev je začel ponujati pred nekaj meseci, ker večina fotografij moških na aplikacijah za zmenke spominja na policijske posnetke ob aretaciji, je povedal. Vibeflirting.com naj bi imel že več kot tisoč naročnikov, je zatrdil Youngling, vendar tega ni mogoče preveriti.

Niso fotografije, ustvarjene z umetno inteligenco, poskus zavajanja? Youngling pravi, da ne zavajajo nič bolj kot dobra pričeska. Na njegovih fotografijah z UI so naročniki še vedno podobni sami sebi, le da »imajo zelo dober dan«. Moški morajo pri samoprezentaciji nadoknaditi zaostanek za ženskami, meni Youngling. Te si navsezadnje že dolgo pomagajo s perilom za oblikovanje postave in ličili.

Ko smo med testno uporabo storitve naložili svoje selfije, smo prejeli 106 umetno ustvarjenih fotografij pred 21 ozadji. Nenadoma je iz selfija v stanovanju nastala fotografija poslovneža v obleki ali kavboja v puščavi, pa moškega na pikniku, obdanega z ženskami, verjetno prav tako ustvarjenimi z umetno inteligenco.

Nekatere fotografije so podobne izvirniku, druge prikazujejo klišejsko možatost z močno čeljustjo, tetovaže se pojavijo in izginejo, težka ura na zapestju pomeni statusni simbol. Nekatere podobe delujejo izumetničeno, druge pa bi težko ločili od pristnih. Profilne slike, ustvarjene z umetno inteligenco, na najbolj priljubljenih aplikacijah niso izrecno prepovedane, samo smernice Lovoosa prepovedujejo motive umetne inteligence, tudi če so ustvarjeni na podlagi pravih fotografij.

Tinder uporabnike le medlo spodbuja, naj bodo pristni, ne da bi podrobneje definiral, kje je meja med optimizacijo in zavajanjem. Kratek preizkus je pokazal, da je na vseh velikih platformah mogoče brez težav naložiti umetne podobe. Temu se ne bi smeli čuditi, saj navsezadnje sama družbena omrežja, kot sta TikTok in Instagram, nimata zanesljivih filtrov, s katerimi bi nedvoumno prepoznali umetnointeligenčne podobe.

Justin McLeod je direktor Hinga. Po njegovem mnenju se za panogo zmenkarij začenjajo novi časi, in to boljši. »S sedanjo tehnologijo smo dosegli največ, kar smo lahko, z umetno inteligenco pa prehajamo na čisto novo raven.« Maja je obiskal tudi sejem panoge v Hamburgu in na odru spregovoril o svoji strategiji. Hinge je lastnikom, skupini Match, zagotovil ugodne poslovne številke in bi zato lahko postal zgled uporabe umetne inteligence v svoji panogi. Po nastopu je sedel v skromni garderobi v zaodrju, si privoščil čokoladko in zabavljal čez ustanovitelja Facebooka Marka Zuckerberga.

Njegov koncern Meta naj bi razvijal umetnointeligenčnega sopotnika, ki naj bi bil že kmalu na voljo. Dajal bi pobude za pogovor in se samoiniciativno vmešal z dodatnimi vprašanji, da bi čim bolj posnemal prijateljske stike med resničnimi ljudmi. McLeodu se to zdi napačna pot. »Umetnointeligenčni prijatelj ni pravi, saj le simulira človeške odnose. Ni ranljiv, ničesar ne tvega,« je razložil ustanovitelj Hinga.

Zdi se samoumevno, da je Zuckerberg krenil po tej poti, saj vedno želi ljudi čim dlje zadržati pred zasloni. A to le še poglablja osamljenost.

McLeod je poudaril, da gre njegovo podjetje po ravno obratni poti. »Ljudi želimo pripraviti do tega, da bi manj časa strmeli v zaslon in več časa na odličnih zmenkih.« Najboljše zdravilo za naveličanost nad zmenki in osamljenost so namreč osebna srečanja. Tehnika bi le pomagala odpraviti neskončno drsanje po fotografijah do ujemanja in vedno iste pomenke. Namesto da bi klepetali s tisoč takšnimi in drugačnimi ljudmi, bo umetna inteligenca poskrbela, da se najdejo le ljudje, ki zares spadajo skupaj in bodo zato kar takoj lahko odšli na zmenek v živo.

Storitev se imenuje personalizirano ženitno posredovanje. »Namesto da sami brskamo po neskončnem številu profilov, bo več časa ostalo za pogovor o tem, kaj imamo radi, kdo smo in kaj nam je pomembno. Tako lahko zelo hitro spoznamo prave osebe,« meni McLeod.

Krasni novi svet zmenkarij?

Vplivnica Greta Engelfried naj bi bila po letih zmenkarij pripravljena na resno zvezo, želi si tudi otrok. A za kaj takšnega se bo počasi moral pojaviti primeren partner. Vse si je preračunala. Spoznavanje, skupno stanovanje, družina, vse to terja svoj čas. Seveda bi bilo spontano spoznati koga v trgovini ali na zabavi, vendar se na to ne gre zanašati. »Sem prepričana privrženka aplikacij za zmenkarije.« Kljub temu skeptično gleda na vključevanje umetne inteligence v te storitve. Digitalno spoznavanje ne bi smelo postati še bolj tehnično. »Mislim, da umetna inteligenca ne more dobro vedeti, kaj želim. Še vedno bolj zaupam sebi kot njej.« 

© 2025 Der Spiegel