O božičnici

Na odprtju razstave o socialnem delu v naši nekdanji državi me je presunilo novo spoznanje: naše socialno delo, ki se ukvarja z mnogimi segmenti družbe, je povsem prezrlo eno najpomembnejših skupin, ki bi njegovo pomoč , podporo in storitve najbolj potrebovala. Ta skupina je namreč jamstvo za blagostanje naše mlade države, v kateri ima večinska amorfna masa še vedno prevelik vpliv.

Na koga mislim? Na naše gospodarstvenike, podjetnike, managerje, lastnike kapitala, obrtnike in industrialce, na njihove organizacije kot npr. Gospodarska zbornica, Obrtno podjetniška zbornica itd. itd. Če sem koga ali kakšno institucijo po nemarnem izpustil, naj mi bo oproščeno. Vse skupaj bom poimenoval z za silo ustreznim terminom »delodajalci«, a upam, da je vsem jasno, o kom teče beseda.

Ti so na koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja le z veliko muko dosegli, da se je prispevek delodajalcev v primerjavi s prispevkom delojemalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znižal skoraj za polovico. Zaradi velike brezposelnosti so se delodajalci obvezali, da bodo tako prihranjen denar namenili izključno za odpiranje novih delovnih mest. Danes vemo, da so bili iskreni in ne kakšni dobro plačani amaterji, ampak vrhunski profesionalci. V dobrih dveh desetletjih jim je uspelo odpreti toliko novih delovnih mest, da smo Slovenci najprej izpraznili »balkanski bazen« delovne sile, zdaj pa moramo uvažati delovne roke iz širše Azije in od drugod.

Politika si je potem izmislila znatno povišanje minimalne plače in nastal je vik in krik med delodajalci in njihovimi organizacijami. Logično in upravičeno – vsa teža je padla nanje. A spet so se izkazali in z lastnimi žrtvami in umnim gospodarjenjem so rešili državo pred propadom.

Pa to še ni bil konec. Nedavno tega je premier Golob šokiral državo z obveznim izplačilom božičnice za vse zaposlene in to že kar letos. Delodajalci so spet zagnali (upravičen!) vik in krik, povedali, da bo to pomenilo zares konec slovenskega gospodarstva in njegov popoln potop ter večkrat protestno zapustili seje Ekonomsko socialnega sveta. A zdi se, da vse to ni imelo učinka. In spet bo morala ta, številčno zelo omejena skupina ljudi, ki so s srcem in dušo predani blaginji države in njenega prebivalstva, reševati temelje, na katerih stoji država. Amorfna masa pa bo medtem ob praznikih orgijastično razmetavala podarjeni denar.

Vem, kaj porečete: »Kaj pa ogromni terenci, luksuzne jadrnice, jahte, razkošna stanovanja in vile, zasebna letala, igranje golfa po mondenih resortih celega sveta, razkošna potovanja, križarjenja (ki se jih od časa do časa udeleži celo kdo iz politike), ekskluzivne počitnice v hotelih s šestimi in več zvezdicami, šolanje otrok v dragih tujih zasebnih šolah itd. itd.?« Jasno, spet gre za popolno nerazumevanje neuke množice. Vse to, kolikor tega pač sploh je, ima en sam namen: ustvarjanje novih in vedno boljših priložnosti in pogojev za uspešno poslovanje slovenskega gospodarstva, brezkompromisni svetovni konkurenci navkljub. Kdo ima od tega največjo korist? Država in mi vsi, ki zaradi žrtev te skupine vsak dan bolje živimo.

A ves zgoraj naveden »luksuz« je vražje drag. Za vse to ne zadoščajo ne z davki preveč obremenjene menedžerske plače, ne posebne nagrade, ne izplačila dividend itd. Preprosto, vsi ti navidezni privilegiji so v resnici posvečeni nam, običajnim državljanom, ki pa tega nočemo dojeti. In delodajalci upravičeno bijejo plat zvona, saj je ta zloglasna božičnica lahko zadnja kaplja čez rob.

Zato predlagam rešitev. Sindikati, ki s svojim početjem vsaj posredno dušijo svobodno gospodarsko pobudo, so sokrivci za zamisel o obveznem izplačilu božičnice. Torej naj prevzamejo svoj del odgovornosti in žrtve. Iz svojih prihodkov (sindikalne članarine itd.) naj izločijo npr. dva, tri, ali štiri odstotke (mogoče celo več) in jih namenijo v bednostni sklad za delodajalce, da jim olajšajo njihovo plemenito delo. Država pa naj poskrbi, da bodo centri za socialno delo pomagali delodajalcem vzdrževati in nadgrajevati tisto, kar je za nepoučene luksuz, v resnici pa le eno od orodij umnega gospodarstva. Tega pa bo lahko le naša elita rešila pred potopom, ki se kaže zaradi božičnice.