Policiji prijavili domnevno sporno financiranje stranke NSi 

Preiskovalna komisija DZ o financiranju strank je po navedbah njene predsednice Tamare Vonta policiji predala prijavo glede domnevno obvodnega financiranja NSi preko pogodb z družbo T-2. Predlaga tudi zahtevo za sodni zaseg dokumentacije, ki je NSi ne želi predložiti. V primeru Škofljice pa so ugotovili nezakonito pridobitev občinskih sredstev.

Preiskovalna komisija o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med državnozborskimi volitvami leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine je prijavo v zvezi z domnevno zlorabo položaja vidnega člana NSi Valentina Hajdinjaka ter domnevnim obvodnim financiranjem stranke NSi preko domnevno prenapihnjenih pogodb z družbo T-2 policiji predala v preteklih dneh, je v sporočilu za javnost zapisala predsednica komisije.

Komisija se je po njenih navedbah seznanila tudi z dopisom odvetnika Valentina Bajuka, s katerim ta po pooblastilu stranke NSi in njenega predsednika Jerneja Vrtovca "zavrača predložitev dokumentacije, ki jo komisija nujno potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja".

"Zavrnitev predložitve dokumentacije, povezane z domnevnim financiranjem stranke preko zasebnih gospodarskih subjektov, ki so prejemali javna sredstva v času ministrovanja kadrov NSi, komisija ocenjuje kot poskus oviranja njenega dela in morebitno politično kalkulacijo, da bo zaradi skorajšnjega izteka mandata komisije postopek sodnega zasega neuspešen."

"Zavrnitev predložitve dokumentacije, povezane z domnevnim financiranjem stranke preko zasebnih gospodarskih subjektov, ki so prejemali javna sredstva v času ministrovanja kadrov NSi, komisija ocenjuje kot poskus oviranja njenega dela in morebitno politično kalkulacijo, da bo zaradi skorajšnjega izteka mandata komisije postopek sodnega zasega neuspešen," je zapisala.

A je po njenih navedbah komisija kljub časovni omejitvi po posvetovanju ugotovila, da obstaja realna možnost, da bo sodišče o sodnem zasegu odločilo še pred iztekom mandata, zato predlaga vložitev zahteve za sodni zaseg dokumentacije, ki jo NSi zavrača predložiti.

Pogodbe in obračuni ur med NSi in samostojnimi podjetniki

Kot je pojasnila, gre za dokumentacijo, povezano s pogodbami in obračuni ur med politično stranko NSi in samostojnimi podjetniki, ki opravljajo funkcije glavnega tajnika, namestnika glavnega tajnika, mednarodnega tajnika in svetovalcev za odnose z javnostmi NSi.

Zavrnitev predložitve dokumentacije po njenih navedbah še posebej preseneča, saj sta tako poslanec NSi Aleksander Reberšek kot tudi glavni tajnik stranke Robert Ilc "v medijih večkrat javno poudarila, da NSi nima nobenega problema z razkrivanjem poslovanja stranke pristojnim organom, kar preiskovalna komisija, ki preiskuje financiranje političnih strank, nedvoumno je, ter da so njihova finančna poslovanja pod budnim očesom računskega sodišča".

"Komisija pa opozarja, da ima namen opraviti temeljitejši pregled, kot ga običajno izvede računsko sodišče, ki se zaradi kadrovskih omejitev pri svojih nadzorih pogosto zanaša le na pregled vzorca. Z vidika očitkov o domnevnem političnem obračunu, ki jih komisija v celoti zavrača, je zato najprimerneje, da o zadevi odloči sodišče."

"Komisija pa opozarja, da ima namen opraviti temeljitejši pregled, kot ga običajno izvede računsko sodišče, ki se zaradi kadrovskih omejitev pri svojih nadzorih pogosto zanaša le na pregled vzorca. Z vidika očitkov o domnevnem političnem obračunu, ki jih komisija v celoti zavrača, je zato najprimerneje, da o zadevi odloči sodišče," je navedla.

Obenem je pojasnila, da je komisija uspela zaključiti preiskavo v delu, kjer so naslovniki s komisijo sodelovali, in sicer v primeru Občine Škofljica. Na podlagi zbrane dokumentacije je komisija ugotovila, da sta glavni tajnik NSi, občinski svetnik in podžupan Občine Škofljica Robert Ilc ter Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka domnevno zagrešila več zaporednih kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Denar iz občinskega proračuna

"Ilc je kot občinski funkcionar omogočil, da se je denar iz občinskega proračuna, namenjen svetniškim skupinam, preusmerjal v inštitut, ki ga je sam ustanovil in v njem sodeloval kot član upravnega odbora. Preiskava kaže, da je inštitut prejemal sredstva na podlagi računov za storitve, kot so 'raziskave javnega mnenja', kar pomeni, da je Ilc pravni osebi, s katero je bil neposredno povezan, omogočil nezakonito pridobitev občinskih sredstev, kar je v nasprotju z določili 35. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije," je pojasnila. Po njenih navedbah obstaja tudi utemeljen sum, da je bil Ilc preko nakazil inštituta na svoj s. p. končni prejemnik dela teh sredstev, zato so primer predali Komisiji za preprečevanje korupcije.