Kultura / Odpor koroških Slovencev proti nacistični diktaturi

Avstrijska filmska ustvarjalka slovenskih korenin Andrina Mračnikar v igranem celovečercu skozi zgodbo 19-letne protagonistke Mile pripoveduje o odporu koroških Slovencev proti nacistični diktaturi. Film, ki je koprodukcija med Slovenijo in Avstrijo, snemajo v obeh državah. V ponedeljek se je filmska ekipa mudila v Kamniku.

Vas na avstrijskem Koroškem leta 1943. Mila, ki jo igra slovenska igralka Doroteja Nadrah, se skupaj z bratom Hanzijem pridruži partizanom, ki se v zavetju gozdov bojujejo proti nacistom. Kmalu prevzame vodenje odporniške enote in se znajde pred odločitvami o življenju in smrti. Ko se po osvoboditvi vrne domov in želi začeti novo življenje, se Mila znova znajde pred vprašanjem odpora ali prilagoditve, so vsebino filma povzeli v sporočilu za javnost.

Staro mesto jedro Kamnika se je v ponedeljek za en dan spremenilo v Celovec leta 1946. Kot je za STA povedal avstrijski producent Alexander Dumreicher-Ivanceanu iz produkcijske hiše Amour Fou, so Kamnik izbrali zaradi izredno lepo ohranjene glavne ulice, na kateri so snemali enega najbolj množičnih prizorov v filmu, namreč prizor demonstracij koroških Slovencev v Celovcu leta 1946.

Igrani film o antifašističnem uporu na avstrijskem Koroškem

Režiserko in scenaristko filma Andrino Mračnikar je, kot je povedala na ponedeljkovem snemanju, želja, da posname celovečerni igrani film o antifašističnem uporu na avstrijskem Koroškem, spremljala že dolgo, saj je ta upor tudi del njene družinske zgodovine. Sama meni, da se o tem v Avstriji ve veliko premalo. V slovenski kinematografiji sicer partizanski filmi so, a ne o koroških Slovencih. Poleg tega je po njenem mnenju tudi v Sloveniji včasih pomembno poudariti, da na avstrijskem Koroškem ni šlo za ideološki upor, ampak za boj za preživetje.

O naslovu filma Mila/Maria je povedala, da izhaja iz tega, da si Mila izbere partizansko ime Marija. Kot je dodala, gre v slovenščini tudi za besedno igro z imeni.

"Želja, da posnamem celovečerni igrani film o antifašističnem uporu na avstrijskem Koroškem, me je spremljala že dolgo, saj je ta upor tudi del moje družinske zgodovine."

Igralki Doroteji Nadrah je, kot je povedala, največji izziv predstavljal jezik, saj v filmu govori narečje Slovencev na avstrijskem Koroškem. Dodala je, da tega dela zgodovine na avstrijskem Koroškem prej ni poznala in izrazila upanje, da bo film pripomogel nasploh k večji osveščenosti o tej temi.

Film postavlja več pomembnih mejnikov

Film Mila/Marija postavlja več pomembnih mejnikov, saj gre za prvi celovečerni film, ki tematizira zgodovino odpora koroških Slovencev proti nacistični diktaturi, poleg tega gre za prvi celovečerni film nasploh, ki predstavlja tematiko odporniškega gibanja v Avstriji v času druge svetovne vojne. Hkrati gre za prvi igrani celovečerni film, ki je koprodukcija med Slovenijo in Avstrijo.

Ideja za film se je porodila na avstrijski strani. Kot je povedal Dumreicher-Ivanceanu, si je pred desetimi leti na Peršmanovi domačiji na avstrijskem Koroškem ogledal razstavo o zgodovini koroških Slovencev v preteklem stoletju. Tema se mu je zdela pomembna in začel je razmišljati o tem, da bi jo bilo treba prenesti v filmski medij. Pred šestimi leti je nato prišel v stik z Andrino Mračnikar, ki se je tedaj že posvečala scenariju za film o odporu koroških Slovencev z ženskim likom v središču in odločila sta se združiti moči.

"To ni le intimna zgodba mlade ženske, ki je v težkih razmerah postavljena pred nemogoče odločitve, pač pa tudi v zgodovinskem kontekstu ohranja pomemben del kolektivnega spomina. Poleg tega v luči današnjih razmer, ko po svetu znova naraščata nestrpnost in moč avtoritete, glasovi manjšine pa se vse pogosteje znajdejo pod pritiskom, film služi kot dragocen opomnik svobode, solidarnosti ter osebnega in državljanskega poguma."

Med sofinancerji filma so Slovenski filmski center (SFC), Avstrijski filmski inštitut, Filmski sklad mesta Dunaj, Filmska komisija avstrijske dežele Koroška, Filmski studio Viba film in avstrijski Sklad za prihodnost. Film nastaja v koprodukciji z RTV Slovenija in avstrijsko javno televizijo ORF ter bo predvidoma v prihodnjem letu prikazan v kinematografih v obeh državah.

Začetek intenzivnejšega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo

Direktor Avstrijskega filmskega inštituta Roland Teichmann je za STA povedal, da gre za zelo organsko koprodukcijo in da ne bi moglo biti bolje, kot da to zgodbo "skupaj povesta Slovenija in Avstrija". Zgodba je po njegovih besedah pomembna za obe državi, še pomembneje pa je, da jo pripoveduje avstrijska filmska ustvarjalka slovenskih korenin, "ki jo lahko pove z zornega kota, kot je ne bi mogel nihče drug".

Na SFC so po besedah direktorice Nataše Bučar film podprli, ker bo večinoma v slovenskem jeziku oziroma v narečju koroških Slovencev, prav tako se ji zdi pomembna zgodba. Ključno je tudi sodelovanje filmarjev z obeh strani meje. Film Mila/Marija je namreč povezal tako tehnične ekipe kot igralce z obeh strani meje, posneli ga bodo približno polovico v Sloveniji in polovico na avstrijskem Koroškem. 

Slovenski producent filma Danijel Hočevar iz produkcijske hiše Vertigo je za STA povedal, da so se za sodelovanje pri projektu odločili iz več razlogov. Zgodba filma je večplastna. "To ni le intimna zgodba mlade ženske, ki je v težkih razmerah postavljena pred nemogoče odločitve, pač pa tudi v zgodovinskem kontekstu ohranja pomemben del kolektivnega spomina. Poleg tega v luči današnjih razmer, ko po svetu znova naraščata nestrpnost in moč avtoritete, glasovi manjšine pa se vse pogosteje znajdejo pod pritiskom, film služi kot dragocen opomnik svobode, solidarnosti ter osebnega in državljanskega poguma."

Proračun filma je 5 milijonov evrov

Kot je še povedal Hočevar, je film, ki je skoraj že posnet, finančno zelo zahteven zalogaj. Proračun filma je približno pet milijonov evrov, od tega je slovenski delež 1,2 milijona evrov.

Film Mila/Marija se ponaša z močno mednarodno igralsko zasedbo. Brata Hanzija igra Oskar Haag, v Avstriji popularen pevec in gledališki in filmski igralec, v vlogi očeta nastopa Marko Mandić, Edita Malovčić kot Milina mati je v Avstriji priznana igralka in glasbenica bosanskih korenin. V filmu igrata tudi slovenski igralec mlajše generacije Petja Labović in hrvaški igralec Leon Lučev. V drugih večjih vlogah igra še več znanih slovenskih igralcev, v filmu se pojavijo tudi številni otroški oziroma mladinski igralci tako iz Slovenije kot z avstrijske Koroške.