Teden / Naprezanje Mateja Tonina

Kmalu za tem, ko je Matej Tonin leta 2018 prevzel vodenje stranke Nova Slovenija, je v intervjuju za Večer povedal, da sicer ni za to, »da se splav z zakonom prepove, ker to nič ne reši«, nato pa dodal, da je »zelo za to, da se oteži pot do splava«, ki ga osebno »ne bi financiral iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja«. Ko se je nanj vsul plaz očitkov, je stopil korak nazaj. A danes je evropski poslanec – in si še močneje prizadeva, da bi ženskam odrekel pravico do dostopnega in varnega splava, tokrat Evropejkam v državah, kjer je ta nezakonit oziroma močno omejen.

Odbor za pravice žensk in enakost spolov v evropskem parlamentu je prejšnji teden potrdil resolucijo, ki podpira prizadevanja Inštituta 8. marec in njegove pobude My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira), da bi Evropska unija ustanovila finančni mehanizem, s katerim bi splav omogočila tudi ženskam v državah, kot sta Poljska in Malta. Pred glasovanjem pa so iz Bruslja prispele informacije, da se Tonin menda na vse načine trudi to preprečiti. Med drugim naj bi bil k temu, naj pobude ne podprejo, napeljeval poslanske kolege v Evropski ljudski stranki (EPP). Očitek inštituta, da naj bi bil agitiral proti pobudi, je potrdil tudi sam, ko je na družbenih omrežjih zapisal: »Drži, upam, da nam uspe. Skrajni čas je, da levičarsko nevladno agendo po Evropi ustavimo.« Poskus mu je sicer očitno spodletel, saj je pobudo v odboru podprlo vseh 11 poslank EPP, razen slovaške poslanke Miriam Lexmann in Rose Estaràs Ferragut, ki se je glasovanja vzdržala.

Metka Mencin, prvopodpisnica pobude, ki je bila kot poslanka v prvem sklicu slovenskega parlamenta ena najglasnejših zagovornic vpisa pravice do splava v ustavo, Toninovo početje razume kot nagovarjanje potencialnih volivcev v Sloveniji. »Kar doma v zvezi s pravico do umetne prekinitve nosečnosti govori razmeroma previdno, v evropskem parlamentu javno oznanja. Kot da bi s tem želel pomiriti tisti del domačih volivcev, ki se ne morejo sprijazniti s tem, da slovenska ustava jamči dostopnost varnega abortusa.« Pa čeprav usoda pobude tega ne bi v ničemer spremenila. Hkrati, meni, gre tudi za očitno obračunavanje z Inštitutom 8. marec, »ki s svojo učinkovitostjo, vplivnostjo, odmevnostjo doma in v tujini vseskozi spodnaša morebitno pajdaštvo med ’liberalnimi demokrati’ in iliberalci, med katere spada tudi Tonin sam«.

Tonin je v EPP sicer tako rekoč »osamljeni jezdec«, odkar se je na začetku leta sprl s SDS, ki je tako kot Nova Slovenija članica te politične skupine, in razšel z nacionalno delegacijo v skupini ter oblikoval svojo. Njegovo hlepenje po pozornosti bi bilo, mimo ortodoksnega oklepanja krščanskih vrednot, mogoče razumeti tudi v tem okviru. A je v odboru doživel hladno prho. Na plenarnem zasedanju, ki bo predvidoma potekalo prihodnji mesec, bodo osmomarčevke poskušale prepričati vseh 720 evropskih poslancev, pri čemer bodo ključni prav glasovi EPP, največje politične skupine. Izida ni zares mogoče predvideti. V EPP zagotovo ne bodo družno nastopili proti pobudi, to je pokazalo že glasovanje v odboru evropskega parlamenta. Med drugim zato, ker bi to nujno pomenilo paktiranje s skrajno desnico, to pa je nekaj, čemur se EPP vsaj načeloma poskuša izogibati. Je pa mogoče že zdaj predvideti, da s tem ne bodo imeli težav Matej Tonin in poslanci iz SDS.