Teden / Slab zakon

Vlada je konec oktobra potrdila in v državni zbor poslala zakon o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja. Gre za zakon, ki naj bi omejil vlaganje tožb zoper novinarje, aktiviste in druge kritične glasove, s katerimi jih premožni in vplivni zastrašujejo, in nanje vršijo finančni in siceršnji pritisk. V bistvu gre za zlorabo prava, poznano pod mednarodnim imenom »SLAPP tožbe«, zato bi, kot pravi odhajajoča ministrica za pravosodje Andreja Katič, zakonu lahko rekli »Anti-SLAPP zakon«. Gre res za pomemben prispevek k svobodi kritične razprave ali zamujeno priložnost?

Zakon določa nekatere zaščitne ukrepe pred zastraševalnimi sodnimi postopki. Postopki naj bi se na sodišču vodili hitro, saj tudi že časovna komponenta in negotovost pomenita negativni učinek na toženca. Sodišče bo imelo možnost hitre zavrnitve tožbenega zahtevka, tožnikovega odvetnika bo lahko kaznovalo z denarno kaznijo, tožnika pa s plačilom varščine. Tožnik bo, v primeru, da ne uspe, dolžan upravičencu povrniti celotne stroške postopka, tudi nagrado odvetnika. V nekaterih primerih bo upravičenec lahko celo tožnika tožil za odškodnino zaradi škode, ki je nastala v zlorabljenem sodnem postopku.

Vse to bo veljalo samo za odškodninske tožbe, ne pa za kazenske, ki se v Sloveniji najočitneje zlorabljajo za zastraševanje, na kar opozarjajo tudi v Pravni mreži za varstvo demokracije: »Ravno kazenske zadeve so v Sloveniji trenutno problematične. Takšno necelovito ukrepanje zoper SLAPP tožbe bi lahko povzročilo še nadaljnje povečanje pojavnosti SLAPP tožb v kazenskih postopkih.« Ministrica Katičeva je pojasnila, da so se tako odločili, ker naj bi kazensko pravo že poznalo mehanizem hitrega reševanja očitnih sodnih zlorab. Stvarnost žal tega ne potrjuje.

Največ tovrstnih sodnih postopkov grozi novinarju portala Necenzurirano Primožu Cirmanu, za tarčo si ga je vzel davčni svetovalec Rok Snežič. Ta je zoper njega sprožil 54 sodnih postopkov, od katerih so le tri odškodninske, vse ostale pa kazenske. Slovenska zakonodaja namreč predvideva pregon na predlog v primeru razžalitve ali posega v čast in dobro ime in potem tožnik nastopa kot tožilec.

Cirman iz izkušenj pojasnjuje, da »so kazenske zadeve za toženca še težje kot odškodninske, mentalno so bolj naporne in tudi dražje so«. Skupaj z drugimi novinarji portala se s tem problemom ukvarjajo že pet let, Cirman pa pojasnjuje, da se je doslej »pravnomočno zaključila približno tretjina zadev, tretjina jih je v pritožbenih postopkih, prav toliko pa se jih še niti začelo ni«. Kljub temu da so bile vse zaključene zadeve razsojene v prid novinarjev, pa se jim je že doslej nabralo za več kot 20 tisoč evrov sodnih stroškov, ki pa jih od Snežiča, ki v Sloveniji uradno nima nikakršnega premoženja, ne morejo izterjati.

Zakonodaja se gotovo sprejema z dobrim namenom, a bo problem tovrstnega sodnega zastraševanja zajela le v omejenem obsegu. Glavna težava, kot kaže tudi primer portala Necenzurirano, je v kazenskih SLAPP zadevah, ki jih novi zakon ne zaobjame.