V središču / Laži in resnica o pomoči Romom

Skupina na Facebooku Ljudska iniciativa Šentjernej, neodvisna skupina občanov, ki se zavzema za varnost, javni red in enakost pred zakonom, kot se sama predstavlja, je na začetku meseca objavila preglednico s seštevki socialnih pomoči, ki jih v Sloveniji lahko dobivajo brezposelni starši brez premoženja. V skupini so izračun predstavili z namenom, da bi državo opozorili na preveč dobrohotno socialno politiko, ki jo izkoriščajo predvsem Romi in s katero naj bi spodbujali njihovo odvisnost, namesto odgovornosti. S tako visokimi denarnimi pomočmi se »neaktivnost in hkrati veliko število otrok pogosto bolj izplača kot delo«, menijo v iniciativi.

Objavljeni zneski so res visoki in komentarji uporabnikov družbenih omrežij, kot denimo »zakaj jaz sploh še hodim v službo«, so v skladu s tem vsaj na prvi pogled upravičeni. Tako lahko v Sloveniji par (brez premoženja in brez zaposlitve) z dvema otrokoma na mesec prejme 1359 evrov socialne pomoči, 259 evrov otroškega dodatka in še 270 evrov izredne denarne pomoči – skupaj 1840 evrov. Par s tremi otroki 2369 evrov. Par z desetimi otroki lahko na mesec prejme 5805 evrov, če gre za enostarševstvo, celo 6873 evrov. A z ministrstva za delo, na katero smo se obrnili s prošnjo, naj izračune preverijo, so sporočili, da izračun iniciative ne drži povsem. Po njihovem izračunu lahko v Sloveniji par z dvema otrokoma dejansko prejme največ 952 evrov socialne pomoči, 143 evrov otroškega dodatka in 177 evrov izredne socialne pomoči, skupaj torej 1273 evrov. Par s tremi otroki lahko prejme največ 2053 evrov, par z desetimi otroki 4643 evrov, če gre za enostarševstvo, pa 5857 evrov.

Ti zneski so na prvi pogled še zmeraj visoki, a kavelj je drugje: takšnih izjemnih primerov, torej družin z veliko otroki, kjer sta oba od staršev brezposelna, brez nadomestila za brezposelnost, ki sta oba hkrati prijavljena v evidenci brezposelnih oseb in sta aktivna iskalca zaposlitve, pri čemer tudi nimata premoženja, je izredno malo. Parov z enim otrokom, ki prejemajo socialno pomoč, je recimo v državi le okoli 1462, parov z dvema otrokoma, ki prejemajo socialno pomoč, je skupaj 1622, parov s tremi otroki je le še 956 in tako naprej. In v povprečju takšne družine ne prejemajo maksimalne pomoči. V iniciativi so recimo k skupnemu znesku vseh pomoči prišteli izredno socialno pomoč, ki pa je seveda izredna in se ne izplačuje vsak mesec. V zadnjih treh letih, to je v 36 mesecih, so upravičenci do socialnih pomoči izredno socialno pomoč v povprečju prejeli šestkrat. Tudi redna socialna pomoč je v resnici nižja. Povprečna družina z dvema otrokoma v Sloveniji prejme 655 evrov socialne pomoči, so za nas izračunali na ministrstvu za delo – ne pa 1359, kot so izračunali v iniciativi.

Največ socialnih pomoči per capita ne prejmejo prebivalci jugovzhodne Slovenije, na prvem mestu sta Pomurska regija in Podravje – ki sta manj razvita od Dolenjske.

Tudi drugi podatki o trošenju socialne pomoči v Sloveniji ne kažejo na sporno politiko na tem področju. Družine poleg tega niti niso največji porabniki socialnih pomoči, ampak so to samske osebe. Skupaj je prejemnikov socialnih pomoči 47 tisoč, a daleč največ je med njimi samskih oseb – kar 35.179. Lani so se socialne pomoči res zvišale za 39 milijonov evrov, toda zaradi drugačne štipendijske politike in izrednih denarnih pomoči zaradi poplav. Največji prejemniki socialnih pomoči v absolutnih zneskih so posamezniki, ki potrebujejo osebno asistenco – lani je povprečni znesek pomoči za osebno asistenco znašal 4278 evrov. Največ socialnih pomoči per capita tudi ne prejmejo prebivalci jugovzhodne Slovenije, na prvem mestu sta Pomurska regija in Podravje – ki sta manj razvita od Dolenjske.

Na ministrstvu za delo tako menijo, da je slovenska politika socialnih pomoči ustrezna, in jo nameravajo nadaljevati. V zadnjih letih imamo v Sloveniji visoko stopnjo delovne aktivnosti – eno najvišjih v Evropski uniji – ter eno najnižjih stopenj brezposelnosti, kar naj bi potrjevalo, da se večina ljudi želi vključiti v delo in prispevati k družbi. Slovenija ostaja tudi na vrhu med državami EU, kjer je stopnja hude gmotne in socialne izključenosti najnižja. Med 39 državami članicami EU in OECD je v zadnjem desetletju dosegla največji napredek pri zmanjševanju števila otrok, ki živijo v revščini. Revščina otrok je bila zmanjšana skoraj za tretjino, poudarjajo na ministrstvu, vse to pa naj bi bila posledica ustreznih socialnih politik.