V središču / Težava ni bila v tožilstvu

Predlagana zakonodaja, s katero se koalicija Roberta Goloba po nujnem postopku odziva na primer Šutar v Novem mestu, temelji na zaostrovanju kaznovalne politike in bistvenem povečanju pooblastil policiji, je v zadnjih tednih že večkrat javno povedal premier Golob. Med drugim bi policistom dovolili vstop v stanovanje brez odredbe sodišča, tudi če bi bilo to »neogibno potrebno, da se za zavarovanje ljudi takoj zaseže orožje«. Da je tak ukrep res nujen, v predlagani zakonodaji ni utemeljeno z dejstvi in podatki – še več: tožilstvo ima na vseh operativnih državnih tožilstvih organizirano 24-urno dežurno službo, hkrati pa je policija ob nedavnem streljanju v naselju Brezje sama določila, da bo hišne preiskave naredila sedem dni, torej cel teden, po dejanskem streljanju, ne prej ali takoj.

V torek, 28. oktobra, zvečer je na novomeškem Glavnem trgu potekal shod, predstavniki vlade so zbranim in županom občin jugovzhodne Slovenije predstavljali »ukrepe za izboljšanje varnosti na območju«, policija pa je malo pred pol deveto uro prejela več klicev o streljanju v romskem naselju Brezje. Slišati je bilo več posameznih in rafalnih strelov, občan je sporočil, da so mu izstrelki poškodovali kritino na hiši. Policija je tja napotila več patrulj, pripadnikov posebne policijske enote in specialne enote, dan kasneje pa potrdila, da preiskujejo sum kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Vendar pa je šele teden dni po samem streljanju, v torek, 4. novembra, v zgodnjih jutranjih urah, v naselju izvedla hišne preiskave. Pri štirih osumljenih so policisti našli in zasegli več kosov nelegalnega orožja in streliva, tudi tri pištole, med katerimi je ena imela nameščen dušilec, puško šibrenico z nameščeno optiko in avtomatsko puško M70, zasegli pa so tudi 776 kosov različnega streliva, je povzela Slovenska tiskovna agencija.

Dan po hišnih preiskavah, 5. novembra, je pomočnik vodje sektorja kriminalistične policije v Novem mestu Matjaž Štern na novinarski konferenci opisal časovnico dogajanja in poudaril, da so bili »v času, ko so čakali« na odobritev odredbe za hišno preiskavo, 2. novembra, obveščeni o novem incidentu v naselju Brezje, zaradi katerega so na tožilstvo vložili dopolnitev predloga za izdajo odredbe za hišno preiskavo. Nakazal torej je, kot da je policija več dni čakala tožilstvo in sodišče, da odobrita hišno preiskavo.

A ko smo o tem »čakanju« vprašali vrhovno državno tožilstvo, se je to odzvalo jasno: »Trditev o predolgem odločanju tožilca ne drži. Tožilstvo ne zavlačuje in je tudi v konkretnem primeru delovalo hitro.« Razkrili so, da je novomeško tožilstvo 30. oktobra, torej dva dni po streljanju, od policije prejelo pobudo za odredbo za hišno preiskavo: »Policija je že v pobudi kot datum za izvedbo hišne preiskave navedla 4. november, čemur je tožilka, kot je to običajno, sledila. Še isti dan, torej 30. oktobra, je spisala predlog in ga poslala na sodišče. Tožilstvo je nato 3. novembra od policije prejelo dopolnitev pobude, ki jo je tožilka še istega dne poslala na sodišče. Sodišče je predlogu sledilo in še istega dne, to je 3. novembra, izdalo odredbo.« Na tožilstvu so dodali še: »Po naših informacijah naj bi bila hišna preiskava opravljena 4. novembra iz policiji znanih operativno taktičnih razlogov.«

Jasno je torej, da v konkretnem primeru policija ni imela zvezanih rok in premalo pooblastil in ni »čakala« tožilstva in sodišča, ampak je sama načrtovala preiskavo šele 4. novembra.

Na policiji so to potrdili. »Datum izvedbe hišne preiskave (4. november, op. a.) je bil določen na podlagi operativno-taktičnih razlogov, metodike dela in izkušenj pri vodenju zahtevnih preiskav, v katerih je potrebno zagotoviti ustrezne pogoje za varno in učinkovito izvedbo postopka. Ta odločitev se je kasneje izkazala za pravilno, saj je bila hišna preiskava uspešno izvedena in je pripeljala do zasega več kosov nelegalnega orožja in nabojev,« nam je pojasnila Alenka Drenik Rangus, samostojna policijska inšpektorica, predstavnica za odnose z javnostmi novomeške policije. »Opravičujemo se za morebitno drugačno interpretacijo izjave pomočnika vodje sektorja kriminalistične policije, kot je bila mišljena.«

Ob vsem vendar dodajmo zadnjo uradno statistiko državnega tožilstva o trajanju postopkov od pobude policije do vložitve predloga za opravo nujnih preiskovalnih dejanj. V letu 2024 je 70,5 odstotka postopkov trajalo do dva dni, v 11,8 odstotkih od tri do pet dni, v sedmih odstotkih od 6 do 10 dni in v 10,7 odstotka nad 10 dni.

Bi se dalo te roke še pospešiti z boljšo organizacijo na tožilstvu, ne pa policiji zgolj dati dodatna pooblastila? Na tožilstvu so ponovili, da se v zadevah, ki zahtevajo hitro obravnavo, odzovejo hitro, v okviru dežurne službe. Opozorili so, da navedena statistika zajema več različnih preiskovalnih dejanj, od katerih nekatera zahtevajo takojšen odziv, na primer pobuda za hišno preiskavo, ko je osumljenec pridržan: »Te zadeve so v večini rešene še istega ali najkasneje naslednjega dne.« Ko osumljenec ni v pridržanju ali priporu, pa takojšnja odločitev – tako tožilstvo – ni nujno potrebna ali niti ni mogoča, saj je treba pobude policije dopolniti s podatki, ali pridobiti bančne podatke, ali podatke o elektronskih komunikacijah.