Podražitve / Zavajajoče ravnanje trgovcev

V Sloveniji draginja kar vztraja. Po podatkih statističnega urada sta se od lani hrana in pijača podražili za 7,6 odstotka. Poleg tega se je inflacija zvišala za 3,1 odstotka. Trgovska podjetja skušajo prilagajanje cen vrednosti denarja in zviševanje cen izdelkov skriti z različnimi zvijačami. Preprosto zviševanje cen izdelkov bi lahko odvrnilo stranke. Zato se zatekajo k »skrčflaciji«, kar je zmanjševanje količine izdelka v enaki embalaži in za isto ceno. Podobna rešitev je poslabšanje kakovosti izdelka oziroma »skimpflacija«. »Med bolj znanimi primeri iz sveta je zagotovo čokolada Toblerone, pri kateri je proizvajalec, ne da bi spremenil ceno, zmanjšal maso, tako da je povečal razdaljo med čokoladnimi trikotniki,« navaja primer tega pojava Goga Gordana Sredojević, glavna urednica revije ZPStest. Podjetje Mondelez je s to potezo iz vsakega zavojčka odstranilo deset odstotkov čokolade.

Zmanjševanja količine izdelkov na policah trgovin ne spremljamo sistematično in zato ne vemo, v kolikšnem obsegu se pojavlja tudi pri nas. Kljub temu potrošniki poročajo o primerih skrčflacije. Zveza potrošnikov Slovenije zbira in objavlja posamezne primere. Primer največjega zmanjšanja količine živil so rezanci Pečjak, ki so včasih stali 2,35 evra za 500 gramov, zdaj pa stanejo 2,19 evra za pol toliko rezancev. Drugi proizvajalci skušajo to spretneje prikriti, podjetje Chio je tako odstranilo le 25 gramov čipsa iz zavojčkov, ki zdaj tehtajo 125 gramov. Cena pa se je celo zvišala, z 2,19 evra na 2,39 evra. Tudi generične znamke velikih trgovskih družb uporabljajo isto metodo. Na primer goveji zrezki iz Hoferja so bili včasih v embalaži po 480 gramov in so stali 12,48 evra za kilogram. Zdaj jih je v zavoju ostalo le še 400 gramov in stanejo 17,75 evra za kilogram.

Slabšanje kakovosti izdelkov je težje zaznati. Okus ali videz se redko spremenita, vendar se lahko poslabša vpliv živila na zdravje. Značilni primeri so nadomeščanje masla s palmovo maščobo, sladkorja z glukoznim sirupom, sadja s sadnimi aromami. Takšno ravnanje izda večji delež sladkorja v izdelku ali manjši sadni oziroma zelenjavni delež. V Sloveniji je razkritih malo takih primerov, vendar se najdejo. Na primer bionapitek iz mandljev znamke DM. V tem je bilo včasih sedem odstotkov mandljev, danes so le še trije. Še en primer je Sparov pomfrit, v katerem so sončnično olje zamenjali za cenejše, a tudi bolj nezdravo palmovo olje.

V Franciji in na Madžarskem že izvajajo ukrepe proti tem trgovskim zvijačam. Če se količina izdelka zmanjša, cena pa ostane nespremenjena, mora trgovina to jasno označiti. Avstrija podobne ukrepe pripravlja prav zdaj. »Pravna podlaga za uvedbo takšnih ukrepov pri nas že obstaja – 5. odstavek 14. člena zakona o varstvu potrošnikov omogoča ministru, pristojnemu za varstvo potrošnikov (ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport), da določi podrobnejša pravila glede označevanja prodajnih cen izdelkov, ki jih podjetja ponujajo potrošnikom,« poudarja Goga Gordana Sredojević.