Ameriški ukrepi / Sankcije za evropske sodnike

Mednarodno kazensko sodišče v Haagu je 21. novembra lani izdalo nalog za aretacijo predsednika izraelske vlade Benjamina Netanjahuja, nekdanjega izraelskega obrambnega ministra Joava Galanta in Mohameda Deifa, vojaškega poveljnika Hamasa, ki pa je bil takrat že mrtev. Preostala, Netanjahu in Galant, sta obtožena vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Na odločitev se je odzval ameriški predsednik Donald Trump, obtožbe je označil za neutemeljene in nelegitimne. A ZDA so šle še dlje: 5. junija letos so uvedle sankcije za štiri sodnice, med katerimi je tudi slovenska sodnica Beti Hohler. Za predsednika senata, francoskega sodnika Nicolasa Guillouja, ukrepi sprva niso veljali. A ZDA so seznam razširile že nekaj mesecev kasneje in nanj uvrstile še Guillouja. Na seznamu je zdaj že šest sodnikov in trije tožilci Mednarodnega kazenskega sodišča.

Beti Hohler je sicer prva Slovenka, izvoljena za sodnico Mednarodnega kazenskega sodišča. Prejšnji teden se je na predavanju na Inštitutu za kriminologijo opredelila do sankcij: »Ti napadi so v veliki meri usmerjeni v sodno neodvisnost sodnikov, ki je temelj pravne države, zato jih moramo jemati zelo resno. Sodišče in kolegi nadaljujemo delo, prisegli smo, da bomo to opravljali nepristransko, neodvisno ter z integriteto in pogumom. Čeprav so nevarnosti resnične, ne spodkopavajo pomena ICC [Mednarodnega kazenskega sodišča]. Ravno nasprotno – ga poudarjajo, saj kažejo, da je relevantno. Močne države ne napadajo nepomembnih sodišč.« Delo nadaljuje kljub težavam, ki so jih ukrepi ZDA prinesli v njeno vsakdanje življenje in vsakdanje življenje njene družine. Tistim, za katere so bili ukrepi sprejeti, je onemogočen dostop do premoženja v ZDA, premoženje pa jim lahko zasežejo. Poleg tega Beti Hohler ne sme več v ZDA. Kakršnekoli transakcije ameriških državljanov, institucij ali podjetij, ki imajo sedež v ZDA, so prav tako prepovedane in sankcionirane.

Beti Hohler o podrobnostih, povezanih z ukrepi, nerada govori, je pa Nicolas Guillou v intervjuju za Le Monde podrobno opisal njihov vpliv na svoje vsakdanje življenje. Povedal je, da se je z ameriškimi ukrepi vrnil v čas pred obstojem spleta. Prepoved vstopa v ZDA ga še najmanj skrbi. Ameriška podjetja so zaprla vse njegove račune spletnih ponudnikov, kot so Amazon, Airbnb in PayPal. Tako rekoč ne more več nakupovati na spletu, saj bi vsako ameriško dostavno podjetje pošiljko zadržalo. Povedal je, da je v Franciji prek spletne strani Expedia poskusil rezervirati hotelsko sobo. Čez nekaj ur je dobil sporočilo, da je rezervacija razveljavljena. Še bolj moteče so ovire v bančnih sistemih. Vsi finančni sistemi, ki jih poznamo in uporabljamo v Evropi, so ameriški. Zato sankcionirani sodniki in tožilci ne morejo uporabljati bančnih kartic Visa, MasterCard in American Express. Celo nekatere evropske banke so zaprle njihove tekoče račune. Obsojeni so na uporabo gotovine ali na pomoč bližnjih.

Z ameriškimi sankcijami se je moral sodnik Mednarodnega kazenskega sodišča in predsednik senata, ki je izdal nalog za Netanjahujevo aretacijo, vrniti v čas pred obstojem spleta. Ne more si več rezervirati niti hotelske sobe – v Evropi.

Sodniki Mednarodnega kazenskega sodišča so hkrati predstavniki držav, iz katerih prihajajo. Slovenija je 4. junija v Varnostnem svetu OZN kot nestalna članica zahtevala humanitarno pomoč za prebivalce Gaze, neoviran dostop do te pomoči in izpustitev talcev. Že naslednji dan so ZDA sankcionirale Beti Hohler kot predstavnico Slovenije. Ukrepi so bili takrat sprejeti še za sodnice iz Benina, Ugande in Peruja. Nicolas Guillou je prav tako glasoval za aretacijo Netanjahuja in Galanta, a je bil kljub temu nekaj časa, čeprav ne dolgo, varen pred sankcijami.

Evropski politiki so sicer deklarativno podprli sankcionirane člane sodišča. »To sodišče sodi najhujšim zločincem na svetu in daje žrtvam glas. Delovati mora svobodno in brez pritiskov,« je predsednica evropske komisije Ursula Von der Leyen zapisala na omrežju X. Predsednica Nataša Pirc Musar je sankcije obsodila in izrazila popolno solidarnost s sodnico Hohler. Tudi zunanja ministrica Tanja Fajon je na zasedanju Generalne skupščine OZN pozvala k odpravi ukrepov. A Guillou pričakuje bolj praktičen odziv: pravi, da EU za začetek potrebuje večjo suverenost pri bančništvu in digitalnih storitvah, če želi zagotoviti vladavino prava.