Intervju / »Pri policistih smo obravnavali že marsikaj, nasilen odnos do žensk, rasistične in homofobne izjave«

Na območju ljubljanske policijske uprave se zgodi skoraj polovica kaznivih dejanj v Sloveniji, večina prav v glavnem mestu in še posebej v strogem središču. Ta policijska uprava se ukvarja tudi z naraščajočim pouličnim nasiljem ter s kriminaliteto tujcev na eni strani in neonacističnih skupin na drugi. To je policijska uprava, ki med drugim spremlja in nadzoruje večje javne shode in proteste in je to počela tudi v času epidemije koronavirusne bolezni. O vsem tem in o spremenjenih varnostnih razmerah v svetu in na ljubljanskih ulicah smo se pogovarjali z direktorjem Tomislavom Omejcem, ki ljubljansko policijo vodi zadnja tri leta.

Kateri so deli glavnega mesta z večjo pojavnostjo kriminala, recimo jim bolj nevarni predeli? Ajdovščina, Bavarski dvor, glavna železniška postaja, Tabor so gotovo med njimi? 

Policijska uprava Ljubljana z močno analitiko ves čas ocenjuje varnostna tveganja. Po vzpostavitvi azilnih domov recimo spremljamo trende v njihovi okolici. Podobno je, ko se odprejo zabavišča ali trgovski centri. Tam se vzpostavi varnostno obremenjeno območje, kjer se ugotavljajo trendi in na tej podlagi prilagajajo ukrepi. To, kar omenjate, pa je strogi center, ki ima ves čas veliko dinamiko s stališča varnosti. Ni pa to edini del mesta s tako dinamiko. Na širšem območju Metelkove in Kotnikove ulice smo v skladu z zakonom o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti razglasili varnostno tvegano območje, saj so tam trendi nakazovali specifična kazniva ravnanja, na katera lahko vplivamo z usmerjenim policijskim delom. Z večjo prisotnostjo, hitrejšo odzivnostjo, poostrenim nadzorom si prizadevamo zmanjševati pojavnost specifičnih kaznivih ravnanj, kot so nasilna kazniva dejanja, preprodaja drog, spolno nasilje ter premoženjska kriminaliteta, tatvine, ropi in podobno.

Vprašam po nevarnih delih mesta in odgovor začnete z migranti, prosilci za azil. Da ne bova po nepotrebnem prilivala olja na ogenj, saj so ti ljudje že tako krivi za vse …

Da bi se izognili morebitnim nesporazumom ali posploševanju, bi rad poudaril, da teh dveh tem nisem želel neposredno povezovati ali kogarkoli kriminalizirati. Dejstvo je, da so se pred dvema letoma odprle meje in mejnih kontrol ni več. Kar opažamo na območju naše policijske uprave, je več mobilnih organiziranih združb, ki prihajajo iz tujine. Ne govorim o prosilcih za azil, pač pa o manjših skupinah tujcev, ki pridejo v urbano naselje ali pa spalno naselje, izvršijo kaznivo dejanje, rop, vlom ali tatvino, in poskušajo v najkrajšem možnem času zapustiti državo.

O katerih tujcih potem govorimo, državljanih EU, državljanih tretjih držav? 

Težko je govoriti o narodnosti, lju -dem bi delali krivico, a gre za skupine, ki prihajajo recimo iz Italije, Romunije, drugih balkanskih držav – pač za skupine, ki poznajo to območje. Z odprtimi mejami se je spremenila specifika kaznivih dejanj. Poleg tega dnevne migracije v Ljubljano pomenijo več ljudi na enem mestu in več priložnosti za premoženjska kazniva dejanja. In da, v strogem centru, ki ga omenjate, prihaja do nasilnega obračunavanja, priložnostnih tatvin, ulične preprodaje drog. Ne gre torej za migrante, sploh pa ne za prosilce za mednarodno zaščito, a dejstvo je, da azilni domovi pomenijo določena varnostna tveganja. Tujci seveda povzročijo le manjši delež kriminalitete in nikakor ne želim kriminalizirati tujcev kot takih, a odprte meje in mobilnost skozi državo pač prinašajo nekatera dodatna tveganja in izzive, ki jih je treba ustrezno obravnavati.

Pri nasilništvu in pouličnem nasilju, storjenem iz sovraštva, gre za obsežno sivo polje – veliko kriminalitete ostane neprijavljene.

To so razmere, v katerih zagon dobiva skrajno desna politika, krepijo pa se tudi neonacistične, nacionalistične skupine. Če omenjate poulično nasilje v Ljubljani, je treba spregovoriti tudi o tem.

Statistični kazalniki ne kažejo bistvenega povečanja kaznivih dejanj z motivom rasizma, homofobije in podobno. Je pa to zelo zavajajoče in se zavedamo, da statistika ne kaže realne slike. Tesno sodelujemo z ranljivimi skupinami (mladostniki, starostniki, žrtve kaznivih dejanj …), civilnimi iniciativami, nevladnimi organizacijami, ki delujejo na teh področjih. Tako dobimo kar se da dober vpogled v to, kaj se dejansko na ulicah dogaja. V teh primerih je namreč stigmatizacija žrtev lahko za žrtev še dodaten, včasih večji problem kot samo nasilje. Zaznavamo, da gre tu za veliko sivo polje, torej veliko neprijavljene kriminalitete. Vloga policije v naši družbi je gotovo drugačna kot vloga policije v različnih tretjih državah, kjer nekateri tujci, migranti in prosilci za azil svojo državo zapustijo tudi zaradi represije policije in drugih državnih organov. Zato policiji ne zaupajo dovolj. Nasploh pa je nasilje, ki je motivirano z rasno, versko, spolno ali kako drugo osebno okoliščino, na sodišču bistveno težje dokazovati v tej kvalificirani obliki. In sicer zato, ker se zahtevajo jasni in visoki dokazni standardi na strani storilca in stalno sodelovanje žrtve, ki se med postopkom žal prevečkrat premisli, izjave relativizira ali pa se povsem umakne. Pričakovanja žrtve o zaščiti pred novimi kaznivimi dejanji pogosto niso izpolnjena. Težava pa je tudi širjenje nestrpnosti in dezinformacij prek spleta.

Govorite o tem, da na spletu in celo v nekaterih medijih beremo, kaj vse zavržnega so storili migranti, potem pa policija pojasnjuje, da gre za manipulacijo ali čisto izmišljotino, saj se tak dogodek sploh ni zgodil? 

Da, tudi o tem govorim. In tu opažamo, da ne dosežemo veliko. Lahko neko dezinformacijo večkrat zanikamo, na vse mogoče načine, prek različnih kanalov komuniciranja z javnostjo, a se ta še naprej razširja in spodbuja enako misleče k širjenju sovražnega govora in spodbujanju nestrpnosti.

Pa imate tudi v policiji kaj takšnih težav? S policisti, ki bi kazali naklonjen odnos do nacionalizma, neonacizma, sovražnost do tujcev in drugih manjšin? 

Policija ima izdelan niz notranjevarnostnih mehanizmov, ki ji omogočajo, da je zelo občutljiva za indice o tem, da je nekaj resno narobe. Pa naj bo to zloraba notranjih informacij, zloraba pooblastil, koruptivnost ali pa vrednote, ki se oddaljujejo od splošno sprejetih v demokratičnih državah. V teh notranjevarnostnih postopkih smo obravnavali že marsikaj, recimo nasilen odnos do žensk, pa tudi rasistične in homofobne izjave in zapise v komunikaciji po spletu. Policisti imajo sicer tako kot vsi drugi državljani določeno pravico do zasebnosti, a če do nas pridejo prijave takšnega početja, to obravnavamo in tudi obveščamo nadzorne organe o ugotovitvah. Skušamo vplivati na to, da policisti ščitimo in ščitijo ugled policije in vloge, ki jo imajo v družbi. Sam menim, da teh primerov ni toliko, da bi morali zvoniti alarmi, je pa res, da je vsak tak pojav preveč.

Tako imenovani Šutarjev zakon je policiji podelil številne nove pristojnosti, tudi možnost razglasitve varnostno tveganega območja, kjer potem lahko izvaja popolni nadzor. Doslej je bil ta skrajni ukrep razglašen v več romskih naseljih in pa v Ljubljani, na širšem območju Metelkove ulice. Zakaj ravno tu? 

Del novega varnostno tveganega območja smo že prej obravnavali kot varnostno obremenjeno območje. Kolikor nam je uspelo, smo tam že prej zagotavljali večjo prisotnost policistov in večjo odzivnost. Analizirali smo razmere in ugotovili, da to območje po kriminaliteti izstopa med drugimi primerljivimi varnostno obremenjenimi območji. Je pa tako, da mora tam, kjer vzpostavimo varnostno tvegano območje, naše ciljno usmerjeno delo prinesti tudi neke rezultate. In ocenjujemo, da na območju Metelkove in Kotnikove ulice, kjer smo razglasili varnostno tvegano območje, naša povečana prisotnost prinaša rezultate. Če se bo na daljši rok izkazalo, da pravih rezultatov ne bo, bomo poiskali druge rešitve, da jih dosežemo.

Prvi ukrep je bil, da ste zdaj tja poslali več policistov, video- in drugačnega tehničnega nadzora pa še ne izvajate. Ni skrivnost, da so zadnja leta klubi iz AKC Metelkova pozivali policijo, naj tam nekoliko okrepi prisotnost, da se bodo obiskovalci počutili varneje, a zdaj je tam včasih zares veliko policije. 

S ponudniki programov in storitev smo se v tem času sestali najmanj dvakrat in od njih dobivamo pozitivne odzive. Prisotnost, hitra odzivnost, analitika potencialnih storilcev prispevajo k uspešnosti omejevanja števila kaznivih ravnanj. Glede na rezultate menimo, da za zdaj ni potrebe po nadgrajevanju ukrepov, ki jih Šutarjev zakon predvideva. Pa še nekaj opažamo. S ponudniki programov in storitev iz AKC Metelkova smo že prej uspešno sodelovali, to sodelovanje pri izvedbi policijskih postopkov pa je zdaj še bolj intenzivno. Če sem zelo iskren, je bilo v preteklosti večinoma tako, da so bile prijave in informacije o nekem prepovedanem ravnanju podane, glede nadaljnjega sodelovanja v postopkih, kjer nekomu dokazujemo, kaj je naredil, pa je bilo še veliko manevrskega prostora, da bi bila policija bolj učinkovita. Zdaj je to sodelovanje med policijo in uporabniki Metelkove bolj iskreno in menim, da je to največji prispevek k izboljšani stopnji varnosti na tem območju.

Omenili ste rezultate. 

Obdobje, odkar velja ta zakon, še ni v celoti reprezentativno. Trenutno je hladnejši del leta in manj ljudi se zadržuje na javnem kraju. Najbolj reprezentativen čas šele prihaja, čas pomladi, poletja in jeseni, ko se bo prava problematika šele pokazala in se bodo tudi najbolj realno pokazali rezultati našega ciljno usmerjenega dela. Verjamemo pa, da bomo s temi ukrepi zmanjšali pritisk kriminalitete na tem območju, s tem pa tudi pritisk na policijsko delo. Podatki kažejo, da je policijska uprava Ljubljana (to ne velja za MOL) letos obravnavala tisoč kaznivih dejanj manj kot v istem obdobju lani. To pomeni 15 odstotkov manj in največje zmanjšanje je ravno na mestnih policijskih postajah, v urbanem okolju torej. Poleg tega je trenutno preiskanost kaznivih dejanj na naši policijski upravi 57-odstotna in je zgodovinsko najvišja v vsaj zadnjih desetih letih. Se pa zavedamo, da se lahko zelo hitro razmere tudi spremenijo v negativno smer.

To pač ne more biti zgolj posledica Šutarjevega zakona, saj razen povečane policijske prisotnosti (še) ne izvajate drugih ukrepov, ki jih omogoča. Poleg tega, kaj vam je prej preprečevalo, da bi se tako angažirali in omejili kriminal na tem območju?

Ne, saj se zavedamo, da zgolj razglasitev varnostno tveganega območja ne prinaša teh rezultatov. Verjetno pa ima za zdaj tako imenovani halo efekt – učinek v javnosti, ki ga ima že sama po sebi razglasitev takega ukrepa, ta ima večji učinek kot pa sama prisotnost policistov. To dvoje gre z roko v roki. Pomemben učinek je tudi v dodatnem zaupanju lokalne skupnosti, ki mora biti najbolj zainteresirana za uspešno delovanje policije, to je vendarle racionalno. Ne glede na to, ali se nekdo ukvarja z gostinsko dejavnostjo ali socialnimi projekti ali pa živi v tem okolju, je v njegovem interesu, da sodeluje s tistim, ki mu zagotavlja varnost. Ne posegamo v te dejavnosti in jih ne omejujemo, ampak verjamemo, da jih pomagamo izvajati. In upamo, da bo to izboljšano sodelovanje z lokalno skupnostjo trajalo tudi po tem, ko ukrep varnostno tveganega območja ne bo več potreben.

S tem zakonom je policija dobila tudi nekaj drugih zelo invazivnih pooblastil, recimo možnost vstopa v stanovanje brez odredbe za iskanje orožja, pa tehnični nadzor in racije na varnostno tveganih območjih. Je policija dovolj strokovno močan in od politike neodvisen organ, da se ta pooblastila po nareku vlade v prihodnje ne bodo zlorabljala proti ljudem? 

Tako zelo enostavno tudi ni mogoče vplivati na policijo. Vsaj, če govorim za Ljubljano in njene policiste, ima to zelo posreden vpliv. V bistvu imajo ti politični pritiski večji vpliv na družbo kot tako in na to, kako se družba odziva na poteze politike, to pa se seveda odraža tudi na javnih krajih. Vpliva recimo na intenzivnost protestnih shodov. Ti so legitimna pravica, ustavno zagotovljena ne glede na to, ali so prijavljeni ali ne, organizirani ali ne. Seveda dokler ne pride do nasilja. Niti en shod ni enak drugemu. Ni vseeno, za kakšen shod gre, kakšna je sporočilnost shoda, kakšna njegova intenziteta, dinamika in energija, koliko je »protishodov« ali pa nasprotnih shodov. Vse to je precej odvisno od ravnanja in komunikacije politike in drugih nosilcev družbenopolitične odgovornosti. S tem se potem soočajo policisti. Če je frustracij v družbi več, ima več dela tudi policija. To še ne pomeni zlorabe policije, a prav je, da so civilna družba in policijski vodje občutljivi za poskuse zlorab policije za različne interese. Ponavljam pa, da je policija zelo nadzorovan organ in da se poskuša držati strokovnih meril. Verjamem, da institucionalna kredibilnost policije obstaja, sicer ne bi sprejel mesta direktorja policijske uprave. Kakšna je stopnja te kredibilnosti, je bistveno bolj kot od direktnega vpliva politike odvisno od družbenih razmer. Nestabilnost in krizna obdobja se poznajo tudi na občutku varnosti in na zaupanju v policijo.

A že s tedanjimi pooblastili vemo, kaj se je dogajalo v času epidemije covida pod vlado Janeza Janše. Policija je preganjala in nadlegovala protestnike, jim izrekala različne bizarne kazni, jih legitimirala in uporabljala celo nesorazmerno silo. K temu jo je posredno in tudi povsem neposredno z navodili notranjega ministrstva spodbujala politika. 

Razmere na javnem kraju so bile take, da je bila tedaj policija bistveno bolj angažirana na številnih področjih. Policiji je bila recimo zaupana tudi izredna pristojnost za izvajanje zakona o nalezljivih boleznih. To avtomatsko pomeni, da policisti to delo opravljajo vsakodnevno in ves čas v vsakem postopku, kar je drugače kot recimo sicer pristojne inšpekcijske službe, ki opravijo neki postopek na prijavo ali med nadzorom. Policisti so bili tako vsakodnevno izpostavljeni konfliktom v razmerah, ko je bilo veliko različnih mnenj o epidemiji in tudi o ukrepih. Tako konfliktne razmere, kot so bile tedaj v družbi, oblikujejo bolj konfliktno percepcijo vloge policije. Predkazenske preiskave za tisti čas za ravnanje policistov sicer ne ugotavljajo bistvenih odstopanj od siceršnjih praks. Res je, da sodni postopek zoper štiri policiste še poteka. Kar pa se tiče poročila o izrednem nadzoru, ki je bilo pripravljeno in je šlo v preučitev na tožilstvo, se ugotovitve potem pred pravosodnimi organi niso izkazale za tako dramatične, kot je to kazalo na prvi pogled. Hkrati je tudi res, da so bile nepravilnosti in nedoslednosti, ki jih je morala policija popraviti navznoter, nemudoma popravljene ne glede na kazenske in druge postopke pred sodiščem.

Precej različno vidiva tisti čas in tiste dogodke. Torej ni treba, da nas kaj dosti skrbi, kaj bo, ko oblast spet prevzame desnica?

Seveda nas mora vedno skrbeti, to vidiva enako. Moralo nas je skrbeti tedaj in mora nas skrbeti zdaj. Ker nikakor seveda ni vseeno, kako strokovno močni so vodje v policiji in kakšni kadri vodijo policijo. Vodilo policije mora biti v prvi vrsti strokovnost in zakonitost.

A tudi v obdobju pod vašim vodstvom je javnost spremljala policijske postopke, kakršnih prej ni bila vajena. Pred dobrim letom je človek umrl, ker so ga policisti davili, policisti vedno pogosteje posegajo po strelnem orožju – nedavno so med policijskim postopkom ustrelili in ubili duševnega bolnika … 

Tudi na policiji ugotavljamo, da je vedno več ljudi v posebnem psihičnem stanju in tudi vedno več ljudi pod vplivom različnih substanc. Policisti imajo potem z njimi opravka pri vzdrževanju javnega reda in miru, nasilju v družini, v prometu, več je pridržanj. Prisilna sredstva, ki so nam na razpolago, učinkujejo na osebo pod vplivom alkohola, drog ali osebo, ki je zelo razburjena, drugače kot na ljudi, ki niso v posebnem stanju. To govorim zato, ker je takšnih primerov vedno več. Predvsem so problem psihoaktivne substance, zaradi njih so ljudje vedno pogosteje v posebnem stanju. Družba ima težavo z odvisnostmi, kar se vsakodnevno kaže pri policijskih postopkih. S tem so povezane smrti zaradi predoziranja, konflikti, nasilna dejanja in premoženjski kriminal. To kažejo vsi pokazatelji in o tem bi kot družba morali spregovoriti. Davljenje, ki je bilo izvedeno na Čopovi ulici in kjer je obravnavana oseba umrla, je opredeljeno kot eno izmed prisilnih sredstev fizične sile, ki je tokrat prineslo take posledice, ki si jih nihče ne želi. Dogodek je tragičen, ni pa tako enoznačen, da bi ga lahko z gotovostjo označili za absolutno prekoračitev pooblastil.

V notranjevarnostnih postopkih smo pri policistih obravnavali že marsikaj, nasilen odnos do žensk, pa tudi rasistične in homofobne izjave.

No, tožilstvo je zoper vseh šest policistov vložilo obtožnico. Očitno je prepričano, da ni šlo le za prekoračitev pooblastil, ampak za kaznivo dejanje. Enemu očita povzročitev smrti iz malomarnosti, drugim, da človeku niso zagotovili zadostne prve pomoči. 

Želimo si, da se to čim prej razčisti. Najslabše za policijo je, da primeri, ki so mejni, ostanejo nerazčiščeni. Pri oceni  strokovnosti postopka sicer med policisti nismo prepoznali namerne povzročitve smrti ali izživljanja nad osebo, ki ni umrla v policijskem postopku, temveč kasneje, sicer udeleženi policisti ne bi bili več v policiji. Zoper vse te policiste so sproženi notranjevarnostni postopki in disciplinski postopki zaradi hujše kršitve. Na sodišču pa je, da prepozna, ali je prišlo do odstopanja od strokovne uporabe pooblastil ali ne. Ključna bo ocena izvedencev glede sorazmernosti uporabe prisilnih sredstev in okoliščin zagotavljanja prve pomoči. Kar se streljanja in smrti na Fužinah tiče, pa ni šlo za mahanje z nožem, ampak je storilec neposredno napadel policista in policist je uporabil strelno orožje, da je zaščitil svoje življenje. Strelno orožje sta sočasno uporabila dva policista, kar pomeni, da sta hkrati prepoznala, da so izpolnjeni pogoji za uporabo strelnega orožja. Vsi posnetki in vsa dokumentacija v teh primerih so bili posredovani specializiranemu državnemu tožilstvu, ki obravnava uradne osebe s policijskimi pooblastili. Odločitve sodišča bo policija ne le upoštevala, ampak tudi prilagodila svoje notranje postopke, da odstopanj ne bi bilo več.

Vodenje ljubljanske policije ste prevzeli pod vlado Roberta Goloba. Pričakujete, da boste zamenjani, če se zamenja oblast? Na vsaki prvi seji vlade vedno prvi pade generalni direktor policije, novi pa potem hitro postavi svoje ljudi na najpomembnejše položaje, med katere spada tudi vaš. 

Že ko prideš na ta položaj, se moraš sprijazniti, da je mandat omejen in da če kdo meni, da bi lahko kdo drug bolj kompetentno vodil policijsko upravo, je na njem, da opravi zamenjavo. Ali bom zamenjan, je torej povsem prepuščeno generalnemu direktorju policije. Do tedaj pa se bom trudil slediti vrednotam, kot so služiti ljudem, delati transparentno, zakonito in strokovno in vse ljudi in organizacije obravnavati enako. Dokler sem tu, bo tako, ko me ne bo več, pa bo to odgovornost nekoga drugega.

Če ne drugega, ljubljanska policija gotovo sodeluje pri preiskavi afere Black Cube. 

To je preiskava, ki je odvisna od mnogih deležnikov. Interesov je zelo veliko in niti ne govorim o političnih, ampak o interesih znotraj preiskave.

No, tudi političnih interesov je kar nekaj, eni si želijo razčiščevanja in primernega epiloga preiskave, drugi verjetno prav nasprotno.

Lahko, a njih ne morem soditi. Preiskovalci so osredotočeni na to, kar dobivajo iz javnosti, partnerskih organov, kot so recimo Sova pa tožilstvo in ostali, ter na to, kaj izpovejo osebe, s katerimi opravljajo razgovore. Preiskavo koordinira uprava kriminalistične policije na generalni policijski upravi, sodeluje pa več preiskovalcev, tudi iz naše policijske uprave.

Kakšen epilog preiskave v tako odmevni, občutljivi in zapleteni zadevi pričakujete glede na svoje dolgoletne izkušnje v policiji? 

Policija je po zakonu zavezana in dolžna sprožiti preiskavo, ko dobi prijavo in prepozna elemente kaznivega dejanja, ter sodelovati s tožilstvom in vsemi drugimi partnerskimi službami. Vse to z namenom, da zaključimo preiskavo tako, da lahko kredibilno zatrdimo, ali smo prepoznali potenciale, da ni šlo za kazniva dejanja ali da ta potencial obstaja in katera kazniva dejanja so to. Preiskava je res dokaj kompleksna, a je angažiranih veliko preiskovalcev. Kar se tiče potenciala te preiskave, pa lahko rečem le to, da so preiskovalci ljubljanske policijske uprave v zadnjih letih obravnavali zelo različne predstavnike ideoloških, družbenih in političnih nazorov. In kar me utrjuje v prepričanju, da delajo strokovno, je, da so odmevne primere pripeljali do tožilske presoje. To kaže, da se pod pritiski ne ustavijo in da delajo po strokovnih merilih. Družbena klima se odraža na polarizaciji ljudi, na frustraciji družbe in odraža se tudi na javnem kraju. Že samo razkritje te »afere«, če ji tako rečeva, vpliva na varnostne razmere v Sloveniji.

Ugotavljamo, da je vedno več ljudi v posebnem psihičnem stanju in tudi vedno več ljudi pod vplivom različnih substanc.

Ljubljanski župan je kar neposreden pri svojem delu, verjetno ima zamisli in predloge tudi glede delovanja policije v glavnem mestu. Človek bi si mislil, da vas pokliče in pove, kar mu leži na duši. Je kakšna težava v tem, če se danes pogovarjata o varnosti v prestolnici, jutri zjutraj pa k njemu na dom pošljete množico policistov, da opravijo hišno preiskavo? 

Sam pri županu glavnega mesta nisem nikoli zaznal, da bi to dvoje kakorkoli povezoval. Tudi sam nisem seznanjen kar z vsemi preiskavami, a čeprav bi bil, to na moje sodelovanje z njim ne bi imelo vpliva. Kar se tiče preiskav, imamo v policiji izdelan sistem prenosa preiskav na druge policijske uprave. Kadar tega dela ne opravlja Nacionalni preiskovalni urad in gre za občutljive primere zlorab položaja ali javnih sredstev, lahko pride do prenosa pristojnosti. V Ljubljani je velika večina državnih organov in gospodarskih družb in celo za našo policijsko upravo bi bil to prevelik zalogaj, predvsem pa bistveno prevelika možnost diskvalifikacije posameznih preiskovalcev, če bi si kdo to dovolil.

Hočete reči, da preiskav, v katerih je osumljen ljubljanski župan, ne izvaja zgolj vaša policijska uprava? 

V bistvu jih bolj redko oziroma večinoma ne. Z Mestno občino Ljubljana in vsemi njenimi službami sicer odlično sodelujemo. Imamo zelo tesen odnos in menim, da so tudi zaradi tega prireditve v Ljubljani varne in da je Ljubljana varno mesto. Sodelujemo v tako imenovanem projektu Pericles, ki zagotavlja pasivno varnost mestnega središča. Če omenim zgolj potopne količke, je to z vidika pasivne varnosti zelo velik prispevek k varnim prireditvam v centru mesta. Se pa svet spreminja, policija je recimo v šolah zelo prisotna s predavanji o nasilnem vedenju, bulijingu, grožnjah in odzivanju nanje, precej več kot nekoč. Družbene razmere to žal zahtevajo. Nihče od nas si ne želi s tretješolci govoriti o amok situacijah (nepredvidljiv in izjemno nasilen dogodek, kot je strelski pohod, op. p.), pa to vseeno moramo početi. Še pred petimi leti bi nas kritizirali, če bi o tem predavali v šolah, češ da sejemo strah. Zdaj nas šole vabijo, da učitelje in otroke izobražujemo, kakšna je najboljša oblika odziva ob teh izredno nevarnih dogodkih. Globalna tveganja so bistveno večja, kot so bila še pred nekaj leti. Kadar se zgodi kak tak dogodek, je policija takoj pod plazom kritik, zakaj ji tega ni uspelo preprečiti. A policija deluje v demokratičnem okolju, kjer je zelo omejena pri pooblastilih, kar je tudi edino prav.