Ivan Ilovar

21. 6. 2011  |  Mladina 12  |  Konzum

Gostišče Stari grad, Senožeče

Na meji Krasa

  • ocena: 2 / 5

poslopje

poslopje
foto: Rudi Jazbec

Starega gradu ne morete zgrešiti tam na začetku Senožeč, odprto imajo od enajstih dopoldne do desetih zvečer, ob ponedeljkih in torkih pa čistijo pečico. Telefon: 05 765 53 40.

Specialitete:

divjačina, pečenke, idrijski žlikrofi.

Vina:

nekaj odprtih in nekaj buteljčnih (Širca, Lisjak) vin po ugodnih cenah. Ne tako ostra grappa in oslajena hermelika.

V Starem gradu smo pojužinali za manj od 30 € po osebi.

Do Starega gradu v Senožečah, kjer so se nekoč ustavljali tovornjaki in kjer so imeli postanek na sendviču s pršutom avtobusi, ki so vozili v Trst, smo jo Ilovarjevi udrli, da bi dognali, kje se začne tudi na krožnikih kazati Kras. Ko bi sodili po parkirišču in jedilnici, kjer tisto nedeljsko popoldne ni manjkalo Tržačanov, in ko bi verjeli jedilnemu listu, s kraškim značajem v retro socialističnem slogu urejene, prijetne oštarije ne bi bilo težav. Težave pa so se za Ilovarjev trio začele kaj kmalu, saj je bilo že spočetka kazno, da grajski ne pečejo svojega kruha, ne premorejo pršuta ali pancete, ki ju ne bi bilo moč kupiti v štacuni in se niti za z olivnim oljem in česnom začinjen sir ne potrudijo do bližnjih sirarjev. Res je, da lahko na podobne prelesti zadnje čase naletiš tudi v nekaterih, po vseh šivih pokajočih osmicah, a malo jih je, ki bi si upale ponuditi tako vodeno govejo juho in tako bledikavo joto.

Medtem ko je bil mojster Jazbec spričo razpleta še posebej zadovoljen s svojo gobovo, le s prežganjem zgoščeno gobovo juho, je kasneje bridko tarnal zaradi golaža z njoki, kateremu je akutno primanjkovalo okusa in predvsem čebule, pa tudi utrinek iz sodobne kuhinje, ogromna porcija rižote z "divjimi" gobami - torej: brez šampinjonov in ostrigarjev - v parmezanovi skledici ni prepričala s strukturo in vrsto riža ali z verodostojnim parmezanom.

Kako se torej preživi v Starem gradu, kjer sta bili, preden smo se potešili z Lisjakovim cabernetom, ciknjeni dve izmed dveh Šircinih buteljk? Mirne duše lahko preživite pol urice z eno izmed pečenk, z jagenjčkom ali s sočno medvedovo, s pristavkom, da se od pečenega krompirja ni nadejati okusa in da rade umanjkajo tudi značilne kraške priloge, dušeno sočivje in zelenjava. Stari grad je resda preživel kljub odrezanosti od prometnih žil, a kaže, da le na račun ugodne cenovne politike. Brez umetnih dodatkov, a z obilo bližnjic, malo skrbi za pristnost surovin in z neprestano prižgano mikrovalovno pečico. Še ena potrditev vraže, da je število vprašanj: "Je bilo v redu?" obratno sorazmerno kakovosti oštarije.