Sledi prodaja Droge Kolinske?

Temne plati finančnih operacij Istrabenza

Igor Bavčar

Igor Bavčar
© Borut Krajnc

Medtem ko Mestna občina Ljubljana končuje mednarodni javni urbanistični natečaj za ureditev območja na vzhodu prestolnice, se sočasno razkrivajo tudi temne plati finančnih operacij koprskega finančnega holdinga pod vodstvom Igorja Bavčarja. Sestavni del prostorskih aktov v »Partnerstvu Šmartinka«, ki obsega 230 hektarjev sicer znotraj železniške proge, Šmartinske, Savske in Bratislavske ceste ter Žalske ulice je namreč tudi območje Kolinske, podjetja, ki ga po združitvi z Drogo obvladuje Istrabenz. Po nepričakovanem sporočilu, da Droga Kolinska prestrukturira svojo proizvodnjo, bodo tako po treh letih od združitve obeh družb edine sinergije očitno tiste, ki jih bodo s prodajo še kako dragocenih nepremičnin nekdanje Kolinske prešteli menedžerji Istrabenza.
Odločitev, da Droga Kolinska (po možnosti z delavci vred) odproda manj donosne programe, ki so sicer del praktično vsakega slovenskega gospodinjstva, naj bi skupini, ki jo vodi Slobodan Vučićević, omogočila osredotočenje le na peščico najbolj donosnih programov in blagovnih znamk. Za sabo pa bo, po tem, ko je slabi dve stotniji zaposlenih Droge Kolinske »sinergije« na lastni koži preizkusilo že takoj po združitvi, zagotovo potegnila tudi nov val odpuščanj. A vodstvu in lastnikom, ki so ob združitvi podjetij obljubljali za 16,6 milijarde tolarjev (prek 70 milijonov evrov) sinergijskih učinkov, seveda ne bo hudega.
Kot je za Delo lepo pojasnil ekonomist Bogomir Kovač, tudi nekdanji prvi nadzornik izolske Droge, v tem primeru pač ne gre za zdravljenje podjetja z opuščanjem starih programov in razvijanjem novih, ampak za redukcijo. Po njegovem je to šolski primer ene tragičnih zgodb slovenskega podjetniškega razvoja in tudi načina, kako se slovenski finančni holdingi lotevajo združevanj in prestrukturiranj podjetij. »Očitno je poslovni namen lastnika, da maksimizira donos in da vse skupaj proda. To z razvojnega vidika ni družbeno odgovorno. V čem je torej pomen celotne operacije? Očitno sta v ozadju drugačna cilja, privatizacija in prevzem Istrabenza. To je, če uporabim Janšev izraz, šolski primer tranzicijskega tajkunstva ...« še pravi Kovač in dodaja, da so v ozadju vedno finančni holdingi, ki uporabljajo proizvodnjo podjetja za finančne operacije in prevzeme s ciljem menedžerskega odkupa ali konsolidacije lastniške sestave.
Da pri Istrabenzu ni vedno vse tako, kot se zdi na prvi pogled, dokazujejo tudi nekatere druge nepričakovane ali vsaj za laika nekonsistentne odločitve njegovega vodstva. Spomnimo denimo, kako je koprski finančni holding leta 2004, menda iz strateških razlogov, trgovino z naftnimi derivati prodal avstrijskemu OMV-ju, nato pa v zadnjih mesecih začel povečevati svoj lastniški delež v Petrolu - torej v družbi z enako dejavnostjo, medtem ko je Petrol lani postal tretjinski lastnik Istrabenza. Predstavitev sinergij povezovanja obeh podjetij na energetskem področju (predvsem pri osvajanju Balkana) je bila obljubljena za to pomlad, pa ni še nič konkretnega na vidiku. Kot dolgoročni finančni investitor se je Istrabenz še ne dolgo tega predstavljal tudi v Mercatorju, pa so koprske delnice najboljšega soseda že na prodaj. Smeri, v katere plujejo naši finančni holdingi (seveda ne le koprski), so nasploh zelo nepredvidljive, zato bi (para)država (KAD, SOD) pri poslih z njimi morala biti toliko bolj previdna. Seveda pa ni mogoče izključiti možnosti, da izbranim holdingom asistira z razlogom ...

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,80 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.