Staš Zgonik

20. 5. 2008  |  Mladina 20

Afganistanski sindrom

Zdravstveni davek na »osvoboditev«?

Afganistanski zdravniki ugotavljajo, da se v njihovi državi v zadnjem času rojeva vse več otrok s telesnimi okvarami, število naj bi se v dveh letih kar podvojilo. Ne poznajo pa vzroka tega pojava. Kanadski znanstveniki trdijo, da gre odgovornost za to, pa tudi za povečano pojavnost pljučnih bolezni in rakavih obolenj pripisati ameriški vojski in njenim izstrelkom z osiromašenim uranom, ki so zadnja leta že postali skorajda nujen sestavni del arzenala, sploh ko gre za uničevanje bunkerjev in oklepnih vozil. V letih po vojaškem posredovanju so namreč uslužbenci kanadskega Medicinskega centra za raziskave urana opravili obširnejše testiranje urina Afganistancev in pri številnih ugotovili za več stokrat preseženo mejno vrednost koncentracije urana.
Ameriška vojska zagotavlja, da v Afganistanu ne uporablja orožja z osiromašenim uranom, hkrati pa njeni predstavniki priznavajo, da za leti 2001 in 2002, ko so potekali najobsežnejši spopadi, tega ne morejo trditi. Prav takrat jim je verjetno osiromašeni uran prišel najbolj prav, ko so še z vso vnemo skušali upepeliti Osamo Bin Ladna v neskončnih jamah gorovja Tora Bora. Razprave o dolgoročnejših učinkih osiromašenega urana na zdravje ljudi sicer potekajo vse od leta 1991, ko so ga Američani uporabili v prvi zalivski vojni in ko so ga začeli povezovati s t. i. »zaliv-skim sindromom«. Uporabljali so ga tudi med bombardiranjem Jugoslavije leta 1999. Takrat naj bi bilo po podatkih srbske vojske na območje Kosova in Metohije padlo kar 50 tisoč takih izstrelkov, v letih zatem pa se je začelo govoriti o t. i. »balkanskem sindromu«. Nekdanja tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je celo dejala, da bi lahko takšno vojskovanje Američanov obravnavali kot vojni zločin, a so njeni sodelavci ugotovili, da uporaba osiromašenega urana ni prepovedana z nobeno mednarodno konvencijo in da med strokovnjaki ni enotnosti glede škodljivih učinkov.
Škodljivost osiromašenega urana naj ne bi bila toliko v njegovi radioaktivnosti, ki je zaradi zelo dolge razpolovne dobe dokaj majhna, kot v toksičnosti prašnih delcev. Izstrelki sicer to težko kovino vsebujejo izključno zaradi njene velike gostote, ki omogoča prebijanje oklepov in debelih sten. V oborožitvi naj bi osiromašeni uran imelo približno 20 držav, uporabo pa priznavajo le Američani in Britanci.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.