Rušenje sistema

Zoisove štipendije, sprva namenjene nadarjenim iz deprivilegiranih okolij, postajajo vse bolj nagrada za pridne z najboljšimi ocenami

Kdor ima na začetku boljše gmotne razmere, ima boljše možnosti za študij, dobi boljše ocene in nazadnje tudi boljšo službo. Pred več kot štirimi desetletji so se v Sloveniji rodile prve konkretne zamisli, kako temu začaranemu krogu stopiti na rep in zagotoviti enakopravnejši dostop do izobrazbe. Nastala je zamisel o Zoisovih štipendijah in danes je ta zamisel še aktualnejša kot v času socializma. »Zoisove štipendije so bile mišljene kot preventiva proti tistemu, kar opažamo že desetletja, in sicer, da se izobrazba v povprečju zvišuje, a je to v tesni povezavi z družbeno neenakostjo. Skratka, da tisti, ki nimajo denarja, ne morejo študirati, privilegirani pa so še dodatno privilegirani, ker si pridobijo še izobrazbo,« pojasnjuje dr. Jan Makarovič, eden izmed očetov sistema, sicer upokojeni profesor s FDV.
Da zamisli sedaj grozi počasen zaton, so pred približno tednom dni ugotovili tudi sami štipendisti - teh je približno 12 tisoč. Od zavoda za zaposlovanje so prejeli dopis, v katerem so jih obvestili o spremenjenih pogojih za ohranitev štipendije pri prehodu na naslednjo izobraževalno stopnjo. Eden izmed pomembnejših pogojev, ki so se zaostrili, je višina šolskih ocen. Številni štipendisti so obvestilo o poostrenih pogojih dobili šele konec maja, ko ni več mogoče vplivati na ocene, saj so na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve potrebovali kar leto dni, da so na podlagi spremenjenega zakona o štipendiranju spisali nov pravilnik. A to morda niti ni tako pomembno. Bolj skrb zbujajoče je nekaj drugega; Zoisove štipendije nikoli niso bile mišljene kot nagrada za dober uspeh. Prav nasprotno. Bile so namenjene tudi spodbujanju tistih, ki zaradi svojega socialnega položaja dobrih šolskih ocen še niso izkazovali.
Projekt Zoisovih štipendij se je rodil pred štiridesetimi leti, ko so na zavodu za zaposlovanje med letoma 1974 in 1982 opravili prvo »mamutsko raziskavo«, v kateri so sistematično spremljali več kot tisoč otrok. Želeli so ugotoviti, kaj se dogaja z učenci, ki imajo približno enake sposobnosti, a živijo v različnih socialnih razmerah. Njihov namen je bil, da bi vsi, ki imajo podobne intelektualne sposobnosti, imeli tudi podobne možnosti za študij. Na podlagi te in še drugih raziskav so konec osemdesetih let nastale štipendije, katerih temelj je bil izredno zapleten način odkrivanja nadarjenih, »ki je na svetu edinstven, kolikor vem; skrajno premišljen, dodelan sistem, ki bi ga lahko samo še dopolnjevali,« kot opisuje Makarovič. Izhajali so iz podmene, da je nadarjenost zelo kompleksna stvar, ki je šolske ocene ne zaobsežejo. Zato so pri odkrivanju uporabili celo kopico meril in nazadnje izdelali dvanajst indeksov. Eden izmed primerov: ne le učni uspeh, tudi nagrade na državnih in drugih tekmovanjih niso odločilni indic nadarjenosti. Na podlagi statističnih raziskovanj so na zavodu hitro ugotovili, da obstaja pomembna povezava med tekmovanji in šolskim uspehom. Razlog je enostaven: kdor ima dobre ocene, ga učitelj navadno vključi tudi v tekmovanja.
Ta sistem odkrivanja nadarjenih je sedaj ogrožen. Da se pripravlja korenita reforma Zoisovih štipendij, je dr. Makarovič izvedel lani. »Glavno merilo postaja šolska ocena ali pa, recimo, mnenje učiteljev. Vsak, ki je količkaj študiral psihologijo ali pedagogiko, ve, kako je s šolskimi ocenami in kako je s subjektivnimi ocenami učiteljev. Ne razumem, kakšni interesi so v ozadju, ali gre le za birokratsko ignoranco, morda za to, ker uradniki čutijo, da morajo kaj dokazati. Skratka, to je močnik. Glede na to, kako je ta stvar pomembna za prihodnost države, glede na to, koliko smo za to naredili, in to že v času komunizma, je to kriminal.« Podobno so lani »z osuplostjo in ogorčenjem« protestirali tudi v društvu psihologov. Zapisali so, da so po njihovem prepričanju Zoisove štipendije eden najpomembnejših dosežkov, s katerimi bi se lahko v Sloveniji postavili pred drugimi, večjimi in bogatejšimi narodi. Prav zaradi majhnosti dežele naj bi bilo nujno, da bi nadarjenost iskali tudi med tistimi, ki žive v manj spodbudnem okolju, kjer pridejo njihove sposobnosti le težko do izraza. Tako je nastal že omenjeni sistem odkrivanja nadarjenih. Sedaj pa je ministrstvo izdelalo sistem, po katerem se bodo štipendije dodeljevale na podlagi posameznega izjemnega dosežka in šolskih ocen. »Ne moremo pa s tem nadomestiti štipendiranja talentov, še posebej ne tistih, ki žive v neugodnih razmerah in prav zaradi tega nimajo niti priložnosti niti možnosti za izjemne dosežke, so pa ravno zato še tem bolj potrebni naše pomoči,« so menili v društvu.
Iz ministrstva za delo odgovarjajo, da je v skladu z novim zakonom o štipendiranju povprečna ocena za pridobitev Zoisove štipendije res višja kot po starem sistemu, vendar zakon ponuja tudi več možnosti za pridobitev Zoisove štipendije, ki jih stari predpisi o štipendiranju niso poznali. Nadarjeni pa so po novem predvsem tisti, ki imajo visoke ocene. »Zoisova štipendija je namenjena nadarjenim, ki to dokažejo tudi z ustrezno visoko oceno. Dosedanji sistem je dopuščal, da so ohranjali Zoisovo štipendijo štipendisti, ki so dosegali le dober uspeh (tudi z zadostnimi ocenami!), kar je zakonodajalec ocenil kot prenizek kriterij,« so odgovorili z ministrstva.
Mirt Nagy, koordinator za Zoisove štipendije na zavodu za zaposlovanje, meni, da so s prejšnjim sistemom odkrivanja nadarjenih identificirali in finančno podprli več kot dve tretjini nadarjenih. Le kakšnih 15 odstotkov jih je predvsem zaradi manjše motiviranosti oziroma nizkih šolskih ocen podporo izgubilo. Zdaj pa naj bi izpadlo več kot 30 odstotkov tistih, ki so nadarjeni. Ker je reforma Zoisovih štipendij šla v smeri širitve meril in nabora možnih kandidatov, pri čemer se količina denarja ni posebej povečala, bodo morali pri novem javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije kot glavno merilo za izbiro uporabiti prav šolske ocene. Nazadnje bodo štipendijo dejansko dobili tisti, »ki so špica po uspehu«. To pomeni, da bo treba skrbno spremljati učinke novega zakona, dodaja Nagy.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči