16. 7. 2008 | Mladina 24 | Politika
Svet je do zob oborožen
Gospodarji vojne še vedno kujejo dobičke
V zadnjem letnem poročilu Siprija, Mednarodnega mirovnega raziskovalnega inštituta iz Stockholma, piše, da so svetovni izdatki, namenjeni oboroževanju, v letu 2007 znašali 1,4 bilijona dolarjev, kar pomeni približno 202 dolarja na vsakega prebivalca našega planeta. Če pa postavimo ta podatek v soodvisnost z ustvarjenim svetovnim BDP, potem daje svet v povprečju 2,5 odstotka BDP za orožje. In odstotek ves čas raste. »Med dejavniki, ki so vplivali na povečanje izdatkov, naj omenimo zunanjepolitične cilje posameznih držav, resnične in namišljene grožnje, oborožene konflikte in politike, ki prispevajo k multilateralnim mirovniškim operacijam, skupaj z ekonomskimi viri,« so zapisali v svojem poročilu.
Največji delež svetovnih izdatkov so porabili v ZDA, kar 547 milijard dolarjev ali 45 odstotkov vseh sredstev so namenili za vojsko. V ta namen ZDA namenjajo danes več denarja kot v času vietnamske vojne. »V letu 2007 so ZDA za oboroževanje v absolutnem in relativnem smislu, glede na BDP, zapravile več kot kadarkoli po drugi svetovni vojni,« piše v poročilu. Stroški za oboroževanje v ZDA so skokovito, za kar 59 odstotkov, narasli predvsem po terorističnih napadih v New Yorku in Washingtonu, 11. septembra 2001. Sicer pa se na mesta za njo, resda daleč zadaj, uvrščajo Velika Britanija, Kitajska, Francija in Japonska, ki posamično za vojaške namene porabijo štiri do pet odstotkov vseh svetovnih sredstev za te namene, omenjene države pa skupno namenijo za oborožitev okoli 220 milijard dolarjev.
Zanimivo je, da so najbolj porasla sredstva za oborožitev v vzhodnoevropskih državah, in to po besedah Jayanthe Dhanapala, članica Siprija, naravnost »ekscesno in obsceno«. To potrjuje s podatki, da so stroški za oborožitev v teh državah narasli od leta 1998 do 2007 za 162 odstotkov, od tega samo med letoma 2006 in 2007 za 15 odstotkov. Najbolj skokovito rastejo stroški za oborožitev v Rusiji, ki je lani porabila, skladno s svojo politiko, tudi vojaške vrnitve na svetovno prizorišče, 35,4 milijarde dolarjev in pristala na sedmem mestu po višini vojaškega proračuna na svetu.
Oborožujejo pa se tudi v drugih regijah sveta. Umirjeno rast stroškov za oborožitev beležijo le v zahodni Evropi, povsod drugje, zlasti v bližini svetovnih kriznih žarišč, pa porabijo za oborožitev v povprečju enkrat več, kot so pred desetimi leti. Prednjačijo seveda države Bližnjega vzhoda in nekatere azijske države. Zanimiva pa je Kitajska, ki v absolutnem znesku v oborožitev vlaga ogromna sredstva, vendar pa so ta, kot so povedali na tiskovni konferenci predstavniki Siprija, »zaradi hitre ekonomske rasti, bremena stroškov za vojsko še vedno zmerna, saj znašajo okoli 2,1 odstotka BDP.«
Mastni pa so tudi zaslužki proizvajalcev in trgovcev z orožjem. Lani je sto največjih proizvajalcev orožja naredilo za skupaj 315 milijard dolarjev orožja, med njimi pa je udeležba ameriških proizvajalcev največja, saj dosega kar 63 odstotkov vse prodaje orožja v svetu; tretjino orožja na svetovnem trgu prispevajo evropske države, osem ruskih proizvajalcev je udeleženih le z dvema odstotkoma, preostali delež pa pripada japonski, izraelski, indijski in južnokorejski industriji orožja. ZDA namenjajo tudi največ sredstev za lastno oborožitev. Tudi v prihodnje, ne glede na to, kdo bo zmagal na letošnjih predsedniških volitvah v ZDA, na področju proizvodnje in prodaje orožja ne bo bistvenih sprememb, čeprav se oba kandidata po mnenju predsednika Siprija, Batesa Gilla, zavzemata za večji nadzor nad prodajo orožja, predvsem pa nad jedrskim orožjem.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.