16. 7. 2008 | Mladina 24
Bolgarska korupcija
V Romuniji proti korupciji z odstranitvijo brezkompromisne ministrice, v Sloveniji pa z razpustitvijo »Kosove« komisije
Že po poldrugem letu je Bolgarija v nevarnosti, da bo EU proti njej kot prvi članici uporabila varnostne klavzule in zamrznila stotine milijonov evrov iz evropskih strukturnih skladov tudi zato, ker ji ni uspelo zajeziti korupcije, ki se kaže tudi pri porabi evropskih sredstev.
Zato je evropski komisar za širitev Olli Rehn na majskem posvetu o kriminalu na Balkanu opozoril, da »se bo Komisija spopadla z vprašanjem uporabe skladov EU v članicah, saj gre za denar evropskih davkoplačevalcev, ter se v primeru Bolgarije in Romunije morda morala soočiti tudi z zamrznitvijo denarja iz skladov EU«. To bi lahko Bolgarijo do leta 2013 »stalo« kar 11 milijard evrov, zdaj pa ji je Komisija že zamrznila 160 milijonov evrov v kmetijstvu, kar bi ji pripadalo, če bi bila ravnala pri porabi denarja tako, kot velevajo evropska pravila.
Problema se je očitno zavedel tudi bolgarski premier Sergej Stanišev, ki je moral v zelo kratkem času zaradi korupcije, vendar na pritisk iz EU, zamenjati štiri ključne ministre in za nadzor porabe evropskih sredstev določiti namestnika premiera. Končno so ustanovili tudi Agencijo za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ki pa bo imela veliko dela. Kakšne razsežnosti ima korupcija v deželi ob Črnem morju, priča tudi umor Georgia Stoeva, avtorja knjižnih uspešnic, ki v svojih delih razgalja bolgarsko kriminalno podzemlje in medsebojne obračune. Sam je postal žrtev »svojih« knjižnih junakov, ki pa seveda ne bodo prišli na sodišče. »To bi se zgodilo prvič,« je dejal njegov urednik Vlado Daverov, kajti od leta 1990 je ostalo neraziskanih 150 mafijskih umorov.
Zanimivo je, da so strokovnjaki za boj proti korupciji pričakovali, da »bo v teh državah«, kot je leta 2002 v zborniku o korupciji Open Society Institute zapisal András Sajó, profesor na Srednjeevropski univerzi, »ko bodo postale članice EU, raven korupcije upadla, saj bodo njihovi trgi postali bolj zreli«. Vendar je po britanskem Economistu »pridružitev Evropski uniji ustvarila veliko mlakužo, v kateri je mogoče krasti javni denar. Organi za boj proti korupciji v teh državah ne morejo opravljati svojega dela«. V tem članku lahko preberemo tudi izjavo Draga Kosa, predsedujočega Skupini držav proti korupciji (GRECO), da so bile vlade kandidatk za vstop »pred vključitvijo v Unijo pod strogim nadzorom, zdaj pa boj proti korupciji ni več prioriteta«. Na poseben način sta to demonstrirali Romunija in Slovenija. Romuni so se le tri mesece po vstopu v EU znebili Monice Macovei, pravosodne ministrice, ki se je brezkompromisno lotila korupcije, Slovenija pa odpravlja protikorupcijsko komisijo, kar ni daleč od romunskega recepta.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.