Meščani po premoženju

Prvi kapitalisti, slovenski »meščani po premoženju«, so nastali iz oderuhov in davčnih zakupnikov, sodobni pa s poceni nakupom družbenega premoženja.

Nastanek slovenskega meščanstva je zamudniški, saj šele z letom 1848 lahko govorimo o oblikovanju in tudi samozavedanju meščanstva, in to v dinamiki odnosov med Slovenci in tujci; v Trstu in Gorici med slovenskim in italijanskim meščanstvom, v Mariboru in Celju med slovenskimi in nemškimi meščani, ki so bili v veliki večini. V Ljubljani je bilo tujerodnega meščanstva le okrog 10 odstotkov.
Peščica »meščanov po izobrazbi« in zastavki »meščanov po premoženju«, ki so se vključili v prerod zaradi svojih ekonomskih interesov, je leta 1848 dobila priložnost, da prevzame dominantno vlogo v prerodu slovenske nacionalne zavesti. Pobuda je prišla po besedah dr. Božidarja Jezernika, etnologa in antropologa s Filozofske fakultete, iz konservativnih krogov, pri čemer je posebej pomembno vlogo odigral dr. Janez Bleiweis. Cilj njegovih Kmetijskih in rokodelskih novic, ki jih je začel izdajati leta 1843, naj bi bila prav »modernizacija« slovenstva. »Uporabljal je dve besedi. Prva je bila olika in druga omika. S prvo je meril na olikanje jezika, saj je bil to po njegovem prvi pogoj, da bi se ljudje uspešno učili in se tako omikali; omikani ljudje pa so boljši pridelovalci in so bolje usposobljeni za napredek in modernizacijo,« pojasnjuje dr. Jezernik in dodaja, da so se Slovenci šele tako in tedaj iz nekdanjih kmetov preobrazili v meščane, delavce in naposled kapitaliste. Ob večji strukturiranosti slovenskih izobražencev so polagoma vzniknili tudi liberalci, ki so sčasoma prevzeli vajeti razvoja slovenstva. Vendar pa je slovensko meščanstvo nastajalo tudi iz ekonomskih razlogov. »Na Slovenskem so postali kapitalisti večinoma prejšnji fevdalci, saj so od osvobojenih tlačanov dobili denarno odškodnino in nekateri so jo vložili v kapitalistične obrate. Kar nekaj pa je bilo tudi špekulantov, ki so kupovali dobičkonosna zemljišča ob 'južni železnici'. Prvi in drugi so bili nemški govorci. Slovenska buržoazija pa je lahko vzniknila zgolj iz nekdanjih davčnih zakupnikov in pa ljudi, ki so posojali denar za oderuške obresti. Obresti, ki so jih zahtevali davčni zakupniki, so bile tudi po 300-odstotne, plačati pa je bilo treba v denarju. Denarja kmetje seveda niso imeli, saj so ga lahko zaslužili samo s prodajo hrane, tej pa je zaradi konkurence drugih kmetov cena močno padla, ali s prodajo izdelkov domače obrti, ki niso mogli uspešno konkurirati industrijskim izdelkom. To je sprožilo bankrot cele vrste kmetij, ta proces pa je potekal vse do 2. svetovne vojne ... Začetek slovenskega meščanstva je bil pač precej neslaven,« pravi dr. Jezernik.
Zgodovinarji radi za ponazoritev nastanka slovenskega kapitalista - meščana omenjajo Janeza Kalistra. Rodil se je leta 1806 na revnem posestvu v Slavini pri Pivki, se poročil »na pol grunta«, se preselil v Trst, začel trgovati tudi zunaj meja monarhije in postal pomemben tržaški bogataš. Ko je leta 1857 umrl, je bil lastnik številnih hiš. A četudi je svojo oporoko lastnoročno napisal v slovenščini, ga ne moremo prištevati k slovenskim meščanom, saj je bil, kot opozarja dr. Marta Verginella, zgodovinarka s Filozofske fakultete, Janez Kalister »bolj kot narodu, trgovini in veri predan človek«. V svoji oporoki je sicer veliko vsoto namenil revnim v Sloveniji, toda to - tako dr. Verginella - »kaže na zvestobo tradicionalnemu karitativnemu vzorcu, ki je bil v tržaških aristokratskih in visokomeščanskih družinah v veljavi še sredi 19. stoletja«.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči