16. 7. 2008 | Mladina 24 | Kultura
Marcel, tudi to je Amerika
Nova knjiga Marcela Štefančiča, Zadnji film: vzpon in propad novega Hollywooda
Marcel med podpisovanjem knjig za zveste
© Borut Krajnc
Kaj naj z Marcelom Štefančičem? V kateri predal naj ga damo? Njegova orjaška produkcija, obseg in širina tem, pronicljivost, lucidnost, obsedena sistematičnost, ki ji ni para, ter kreativni domet zbujajo zadrego, nejevero in nelagodje. Njegove knjige, kaj knjige, vse bolj debeli špehi, izhajajo s tako brzostrelno hitrostjo, da je primerno vprašanje, ali je vse to sploh še delo enega samega človeka. Ali Štefančič nemara ni slovenski Josef Fritzl, ki v svoji kleti skriva ducat pišočih sužnjev, jim noč in dan predvaja filme, oni pa mu v soju računalniških monitorjev producirajo gore materiala? Kakorkoli že, prisotnost njegovih knjig v raznih kulturnih TV-oddajah (ki se lotevajo tudi najobskurnejših pesniških zbirk), strokovnih publikacijah in na recenzentskih straneh je obratno sorazmerna z njegovo produkcijo. Bolj ko piše in izdaja, manj ga je.
Njegova zadnja knjiga Zadnji film, s podnaslovom Vzpon in propad novega Hollywooda, je izšla v dveh knjigah, ki skupaj štejeta slabih devetsto strani oziroma 7,3 cm debeline. Založba UMco, ki že leta trmasto sledi Štefančičevemu naspidiranemu tempu, se očitno zaveda pomembnosti in prelomnosti tega dela, zato je trdi vezavi dodala še lično oblikovano, naravnost fetišistično škatlo, ki jo je veselje vzeti v roke.
Okej, kaj pa vsebina? Kaj dobimo, česar nismo na ta ali oni način že našli v Štefančičevih številnih zapisih, ki so obravnavali revolucionarno dekado med letoma 1967 in 1977? Vse to in še veliko, veliko več. Že takoj na začetku ustreli, da so ga ti filmi naredili. »Vsak tekst, ki sem ga napisal, je bil žalovanje za to dobo.« Da ima do tega zadnjega zlatega obdobja ameriškega filma prav poseben in oseben odnos, je razvidno iz vsake vrstice. Avtor ne obravnava le posameznih filmov, režiserjev, igralcev, pa kritikov, trendov, studijskih sistemov in kar je še ekskluzivnih filmskih zadev, ampak globinsko poskenira, penetrira in secira tudi širši družbeni kontekst, v katerem so nastali. Nova družbena gibanja, politika, Vietnam, kontrakultura, nasilje, mamila, rock'n'roll, seks in smrt so našli mesto na filmu, filmi pa so s svojo radikalnostjo retroaktivno vplivali nazaj na življenje. To je bil čas, ko so bili filmi še pomembni, vznemirljivi, vplivni, nevarni, brezkompromisni in ko junak konca praviloma ni dočakal živ. Ko je njihov čas minil, so postali spet konformistični, prijazni, lepi, umiti, veseli, primerni za vso družino, junak pa je živel dolgo in srečno življenje ... v številnih sequelih.
V Zadnjem filmu najdemo na enem mestu vse, kar smo o ameriškem filmu hoteli zvedeti, pa nismo imeli kje iskati. Odkrije nam celo reči, ki jih nismo hoteli vedeti. Med drugim to, da so filmi, ki smo jih pri nas kovali v zvezde (McCabe and Mrs. Miller, Two-Lane Blacktop, The Last Movie, Dirty Little Billy, The Hired Hand, Cockfighter, Harold and Maude, Zabriskie Point ...), v Ameriki povsem skrahirali. Toliko o iluzijah.
Tako vseobsegajoče, analitične, temeljite, pa tudi zabavne in odtrgane knjige nimajo niti Američani. Ko sem pri njih dolgo iskal ultimativno knjigo, ki bi pod eno streho obdelala vse, kar je relevantnega o magičnem obdobju 1967-77, je nisem našel. Naletel sem le na bogato ilustrirane slikanice, akademske in/ali hudo parcialne pristope. Tiste the knjige ni bilo nikjer. No, zdaj jo imamo, kvintesenčno filmsko biblijo, ki z otroško raziskovalno vnemo obrne vsak kamen, posveti v vsako špranjo, brodi po umazaniji in zašpeca vse skrivnosti. In to v slovenščini. Zadnji čas, da jo Američani odkupijo in prevedejo nazaj v angleščino.
Last but not least: kup dodatkov, datotek, statistik, saj-ni-res-pa-je faktov, trivialnosti, seznami 350 najboljših, 140 urgentnih, leto invazije posameznih filmov v naše kine in dragoceni, nepozabni in neprecenljivi, skoraj stostranski seznam filmov, omenjenih v knjigi. Vsak film ima svoj slovenski prevod, in to pod (edinim pravim & verodostojnim) imenom, pod katerim je v naši deželi prvič ugledal luč sveta. Zdaj ni več izgovorov, poljubnosti, podvajanja in samovoljnosti: vse slovenske prevode naslovov imamo na enem mestu. Uporabljajmo jih! Edino, kar pogrešam, je seznam filmov, ki bi vseboval število mrtvih v posameznem filmu.
In kaj naj na koncu z Marcelom Štefančičem? Nič, njegovo pravo vrednost bo ljudstvo določilo šele po njegovi smrti. Kaj drugega bi bil za nas, sodobnike, prehud zalogaj. Bo pa problem izdati njegova zbrana dela.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.