Darja Kocbek

24. 7. 2008  |  Mladina 30  |  Svet

Mojstri kompromisov ne najdejo izhoda iz krize

Belgija sicer (še) ne bo razpadla, a pred vrati je preoblikovanje države iz federacije v konfederacijo

V Belgiji se še pred letom ni nihče posebej vznemirjal, če je zaradi nesoglasij v dvojezični občini na obrobju Bruslja razpadla nacionalna vlada. Zdaj ta država, ki je znana po sklepanju najbolj nemogočih kompromisov, doživlja krizo, iz katere nihče ne najde izhoda. Yves Leterme, predsednik nove vlade, ki so jo po lanskih volitvah sestavljali rekordnih devet mesecev, je kralju Albertu II. že po štirih mesecih ponudil odstop. Pred tem je že lani kralju kar dvakrat vrnil mandat za sestavo vlade, ker ni mogel doseči soglasja za sestavo vladne koalicije. Leterme je flamski krščanski demokrat, ki je lani presenetljivo zmagal na volitvah. Do takrat je bil uspešen in vpliven lokalni flamski politik. V predvolilni kampanji je obljubljal predvsem trši odnos do južnega dela države, kjer živijo francosko govoreči Valonci, ki jih tarejo težave zaradi propada večine pomembnih industrijskih podjetij.
Prejšnjemu predsedniku vlade, flamskemu liberalcu Guyu Verhofstadtu so Flamci očitali predvsem preveliko popuščanje Valoncem in prav zaradi tega je po enotnem mnenju analitikov izgubil volitve. Leterme nima zavezanih rok zaradi Flamcev nasploh, ampak predvsem zaradi predvolilne koalicije z manjšo nacionalistično flamsko stranko. Ta ne popušča pri zahtevi, da je treba Flandriji, ki je zdaj bogatejši del države, zagotoviti več avtonomije, da Flamci, ki so razvili zavarovalništvo, bančništvo, pristaniško dejavnost in druge storitve, ne bodo socialno podpirali revnih, lenih in neiznajdljivih Valoncev z juga države. Flamci so zelo hitro pozabili, da je prej pomoč tekla v nasprotni smeri - iz industrijsko razvite Valonije v takrat kmetijsko Flandrijo.
Kralj je Letermov predlog za odstop zavrnil, trije znani politiki, ki jih je prosil za nasvet, pa mu morajo do konca meseca pripraviti predlog za rešitev krize. Na mizi so ohranitev sedanje vlade, podelitev mandata za sestavo nove vlade novemu mandatarju - omenjata se prejšnji predsednik vlade Verhofstadt in valonski krščanski demokrat Didier Reynders, ki je podpredsednik sedanje vlade - in preoblikovanje države iz federacije v konfederacijo.
Na predvečer državnega praznika je Albert II. državljane pozval k sodelovanju, omenil je tudi, da bo treba spremeniti institucionalno ureditev. Kaj to pomeni, ni povedal. Da je kriza res huda in da ne ve, kako jo rešiti, je državljanom dal vedeti tudi z uporabo besed prejšnjega kralja Baudouina, ki je bil eden najbolj priljubljenih belgijskih kraljev. Baudouin, ki je umrl leta 1993, je po besedah Alberta II. odločno zagovarjal enotnost države, njeno kulturno raznolikost, pa tudi medsebojno pomoč med revnimi in bogatimi predeli.
Glavni urednik osrednjega francoskega časopisa Soir Luc Delfosse je ta Albertov nagovor označil kot besede vladarja države, ki je dejansko ni več. V Letermovi vladi sodelujejo krščanski demokrati in liberalci iz Flandrije in Valonije ter socialisti iz Valonije. Zvezna država ima pristojnosti, kar zadeva pravosodje, policijo, obrambo, denarno politiko, socialno politiko in jedrsko energijo, regionalne vlade pa odločajo o izobraževanju, okolju, zaposlovanju, kmetijstvu in transportu.
Zakaj je vlada že po štirih mesecih sploh razpadla? Predsednik vlade Yves Leterme je kralju ponudil odstop, ker mu do 15. julija ni uspelo doseči dogovora o reformah, ki bi Flandriji zagotovile več avtonomije pri davčni politiki, socialni varnosti in politiki zaposlovanja, hkrati pa bi valonski, francosko govoreči skupnosti še naprej omogočale solidarnost. Poleg tega bi se morali dogovoriti tudi za sistem odločanja v dvojezičnih predmestjih Bruslja.
Belgija ima že zdaj edinstven državni red. Nima nacionalnih šol, nacionalne televizijske postaje ali nacionalnih časopisov, pa tudi nacionalnih strank ne. Vse ima flamsko in valonsko. Država je razdeljena na Flandrijo in Valonijo, tretja enota je dvojezični Bruselj. Zaradi njega bi bil razpad države po mnenju analitikov zelo zapleten, ker ga nobena od obeh skupnosti noče izgubiti. Bruselj leži na ozemlju Flandrije, večina prebivalcev pa je francosko govorečih.
Razpadu države odločno nasprotujejo tudi predstavniki sindikatov in industrijskih združenj. Sindikati politike opozarjajo, naj se začnejo ukvarjati s težavami, ki tarejo državljane. To je predvsem inflacija, zaradi katere imajo Belgijci vse manjšo kupno moč in se vse težje preživljajo. Nacionalno industrijsko združenje pa svari, da težave z vlado povzročajo nestabilnost, to pa ovira tuje investitorje pri odločitvi, da bi prišli v Belgijo in odprli nova delovna mesta. Tudi katoliška cerkev, ki je v valonskem delu države precej vplivna, poziva k sodelovanju in ohranitvi države.
Da Belgijci vendarle (še) niso pripravljeni na razpad kraljevine, se je pokazalo decembra 2006, ko je frankofonska televizijska postaja izpeljala izredno odmevno potegavščino. Med gledalci je zavladal pravi preplah, ko jim je sporočila, da so ostali brez države, in pokazala posnetke kralja, kako odhaja v letalo, ker nima več kraljevine. Tudi na prodaj je Belgija že bila. Septembra lani je nekdanji belgijski novinar na eBayu objavil oglas, da za en evro prodaja »Belgijo, kraljevino v treh delih«. Končna cena je dosegla 10 milijonov evrov. V oglasu je pisalo, da je Belgijo mogoče kupiti v enem kosu, čeprav prodajalec to odsvetuje, ali pa vsako od treh samostojnih regij - Flandrijo, Valonijo in Bruselj - posebej. Kupil je ni nihče, ker so oglas prej umaknili.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.