21. 8. 2008 | Mladina 34 | Politika
Krhko premirje na gruzijskem bojišču
Nova vojna s političnimi sredstvi za neodvisnost Abhazije in Južne Osetije
Ruska vojska se bo vrnila na izhodiščne položaje v Južni Osetiji, kjer je bila nameščena pred 7. avgustom, ko je gruzijski predsednik Mihail Saakašvili z nespametno potezo naročil svoji vojski, da vdre na ozemlje separatistične republike Južne Osetije, ki se je leta 1992, po razpadu Sovjetske zveze, razglasila za neodvisno republiko. Gruzija in mednarodna skupnost nista priznali neodvisnosti Južne Osetije in Abhazije, druge gruzijske separatistične province, Moskva pa ju je vojaško, gospodarsko in politično podpirala. Po zdajšnjih spopadih z Gruzijo pa napoveduje priznanje njune neodvisnosti.
Gruzijski pohod na Južno Osetijo in, po mnenju zahodnih državnikov, nesorazmeren odgovor Rusije sta povzročila zaskrbljenost, saj sodi Gruzija med energetsko bogate države in je pomemben člen pri gradnji »južnega naftovoda«, ki bi prek Turčije zagotavljal energijo Zahodu.
Ukrajina in baltske države so prve ostro obsodile rusko agresijo na Gruzijo, ker se bojijo zase, ZDA in EU pa so takoj zahtevale prekinitev ognja. Predsedujočemu EU, francoskemu predsedniku Nicolasu Sarkozyju, je uspelo z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom doseči sporazum o prenehanju sovražnosti in se skladno s šestimi načeli sporazuma dogovoriti, da se morajo v svoje vojašnice najprej umakniti gruzijski vojaki, nato pa bi ruske sile za svoje mirovne enote sprejele dodatne varnostne ukrepe in se polagoma začele umikati, vendar ne na ozemlje Ruske federacije, kot zahtevajo Gruzijci, ampak na izhodiščne položaje pred spopadom, torej v Južno Osetijo, kjer so bile že prej nameščene. Čeprav je Vitalij Čurkin, ruski veleposlanik v Združenih narodih, ki je preprečil sprejem resolucije o Gruziji v Varnostnem svetu, napovedoval, da se bodo Rusi začeli umikati šele 22. avgusta, so zaradi pritiska z zahoda ruske enote to storile že 19. avgusta. Gruzijski veleposlanik pri ZN Irakli Alasania pa je Varnostni svet opozoril, da Rusija krši mirovni načrt in še naprej zaseda dele Gruzije. Čeprav je rusko vodstvo po ostrih opozorilih zahodnih držav in Nata pospešilo vrnitev svoje vojske na izhodiščne položaje, mu ni uspelo zrušiti »kriminalnega Saakašvilijevega režima«, kot ga je poimenoval ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Svetu, predvsem pa svojim sosedom, so Rusi povedali, da hočejo sodelovati pri urejanju razmer v soseščini.
Po vojni se bodo nadaljevali boji s političnimi sredstvi, kajti poslanci ruske dume so pripravljeni gruzijski separatistični pokrajini, Abhazijo in Južno Osetijo, priznati kot neodvisni državi, če je takšna želja tamkajšnjih prebivalcev. Predsednik abhaškega parlamenta Vjačeslav Cugba je napovedal, da bodo »Abhazi zaprosili rusko vodstvo za priznanje neodvisne Abhazije«, saj je njihov parlament v sredo razglasil neodvisnost. Včeraj pa je predsednik Sergej Bagapš dobil podporo vseh tamkajšnjih političnih strank in gibanj za takšno odločitev. Rusija je že pred tem poudarjala, da v luči zadnjih rusko-gruzijskih vojaških spopadov ne ena ne druga separatistična pokrajina ne moreta več ostati del Gruzije.
Kaj se te dni v resnici dogaja v Gruziji, ni povsem jasno. Objektivnejše informacije bo posredovala skupina 20 neoboroženih vojaških opazovalcev OVSE-ja, ki je že odšla v Gruzijo s privolitvijo Moskve in Tbilisija, kmalu pa naj bi ji sledilo še 80 članov te organizacije.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.