21. 8. 2008 | Mladina 34 | Družba
Portugalci se dušijo v izpuhih
Do leta 2015 naj bi v mestnih aglomeracijah Lizbone in Porta živelo kar 70 odstotkov portugalskega prebivalstva
Čeprav je Portugalska z leta 2006 prodanimi novimi avtomobili s povprečjem 144 gramov izpusta CO2 na kilometer v Evropi uvrščena razmeroma dobro, se prebivalci njenih mest dušijo v smogu. V prestolnico, ki ima kakih 700 tisoč prebivalcev, se vsak dan zgrne kar 400 tisoč avtomobilov, zato ni presenetljivo, da je okoljska agencija APA (Agencia Portuguesa do Ambiente) že leta 2005 ugotovila, da je tam kar 183 dni v letu koncentracija grobih delcev PM10 v zraku močno presegala dovoljeno. Evropski standardi dovoljujejo največ 35 dni na leto s preseženo dnevno koncentracijo teh delcev v zraku, vendar številna evropska mesta to mejo znova in znova presegajo. Med rekorderji sta vedno znova Pariz in Milano, sledijo pa jima še najmanj London, Berlin, Lizbona in denimo Krakov, seveda pa tudi številna druga mesta. Ni skrivnost, da je promet v urbanem okolju največji onesnaževalec zraka, saj večinoma proizvede več strupenih snovi kot elektroenergetika, ogrevanje in industrija skupaj, zato je razumljivo, da so prebivalci mest vse bolj zaskrbljeni. Lizbona ni nikakršna izjema, tik za petami so ji Guimarães, Paredes in Espinho, kaj dosti pa ne zaostajajo niti Porto, Braga in Faro. Tako že danes skoraj 43 odstotkov Portugalcev živi na petih odstotkih državnega ozemlja, kjer je zrak močno onesnažen, po mnenju OZN pa naj bi se do leta 2015 v mestnih aglomeracijah Lizbone in Porta dušilo celo 70 odstotkov Portugalcev. Ti so zaradi slabe kakovosti zraka vse bolj prestrašeni, saj se vse jasneje zavedajo katastrofalnih posledic, ki jih ta ima. Zavedajo se, da so različne oblike prometa vzrok za kar tretjino onesnaženosti zraka širom po državi, skrbi jih tudi podatek Svetovne zdravstvene organizacije, da onesnaženost vsako leto pobije tri milijone ljudi po svetu in da so med najbolj ogroženimi skupinami otroci. V Evropi menda onesnaženi zrak pomori kar 34 odstotkov vseh umrlih otrok, na leto kar 100 tisoč. V medijih se zaradi vse bolj onesnaženega zraka razumljivo pojavljajo poročila o različnih raziskavah z vseh koncev sveta, ki pričajo, da onesnaženost postaja veliko breme za javno zdravstvo in da bo treba vpeljati radikalne ukrepe, da bi se razmere izboljšale. Neka raziskava je poskušala dokazati povezavo med onesnaženim zrakom in razvojem otroka v materinem telesu in prišla do ugotovitve, da otroci mater, ki so bile daljši čas izpostavljene močno onesnaženemu zraku, predvsem ogljikovemu monoksidu in ozonu, trikrat pogosteje zbolevajo za srčnimi boleznimi kakor otroci mater, ki so živele v manj onesnaženem okolju. Prav tako je znano, da lahko onesnaženi zrak pri otrocih povzroča astmo, alergije, bolezni dihal in celo raka, izpostavljenost svincu, živemu srebru in drugim strupenim snovem pa je neposredno odgovorna za motnje telesnega in umskega razvoja. Drugo raziskavo je opravila univerza v São Paulu v Braziliji, zajela je prebivalstvo v manj, srednje in bolj onesnaženih delih države. Izsledki so potrdili domnevo, da lahko dolgotrajna izpostavljenost nosečnic močni onesnaženosti povzroči takšne fiziološke procese, ki lahko privedejo do »spremembe« spola zarodka, v bolj onesnaženih okoljih naj bi se zato rodilo več deklic.
Že lani je denimo Antonio Fonseca Ferreira, predsednik komisije za koordinacijo in regionalni razvoj Lizbone in doline reke Tajo, mestne oblasti opozarjal, da je Lizbona umazana, da se duši v izpuhih, da ima kaotičen promet in da kar 80 odstotkov onesnaženja zraka povzročajo avtomobili. Obtožil jih je, da niso pripravile nobene strategije za ureditev prometa in s tem izboljšanje kakovosti zraka. Mestni svet sicer začenja razmišljati, kako bi se spoprijel s to težavo, vendar je videti, da prepočasi, saj je evropska direktiva o kakovosti zraka jasna, za zamudnike pa predvideva tudi kazenske ukrepe. Prvi ukrep, ki bo nedvomno vplival na kakovost lizbonskega zraka, je preselitev mednarodnega letališča, ki je zdaj tako rekoč v središču mesta. Res so letos dogradili drugi terminal, namenjen predvsem notranjim letom, ker bo novo letališče v Oti, ki bo z mestom povezano s hitrim vlakom in bo portugalske davkoplačevalce stalo 3,6 milijarde evrov, predvidoma dograjeno šele leta 2014. Za selitev so se sicer odločili iz drugih razlogov, med drugim zaradi varnosti prebivalcev ob morebitnem strmoglavljenju letala med vzletom ali pristankom in tudi zaradi neznosnega hrupa letal, ki v nizkem letu preletavajo mestne četrti pozno v noč. Začasna ukrepa v cestnem prometu bosta verjetno strožja omejitev hitrosti na mestnih vpadnicah in uvedba sistema vožnje par-nepar po zgledu nekaterih drugih mest. Začasne ukrepe bodo morali nadomestiti bolj domišljeni in dolgoročnejši. V Lizboni zdaj prvič glasno razmišljajo o uvedbi cestninskih postaj za plačilo pristojbine za vstop v mesto. Ta bo posebno neusmiljena za tiste, ki se v avtomobilu pripeljejo sami, brez sopotnikov. Res je namreč, da ima portugalska prestolnica učinkovit javni prevoz, in to mestni in primestni. Sestavljajo ga podzemna železnica, ki jo kar naprej dograjujejo, solidna avtobusna mreža, znameniti rumeni tramvaji in mestna dvigala za premagovanje vzponov, ki jih v Lizboni ne manjka, učinkoviti primestni vlaki in trajekti za potnike in vozila. Prebivalci Lizbone in tisti, ki so vključeni v dnevno fluktuacijo, bodo morali spremeniti svoje navade; mestnega kolesa po zgledu pariškega véliba zaradi reliefne razgibanosti mesta najbrž ni pričakovati, treba bo uporabljati javni prevoz in veliko hoditi. Nekemu prebivalcu Lizbone se je zapisalo: »Saj sploh ni tako težko, celo lažje je od opustitve kajenja, spremembe prehranjevalnih navad ali vpisa v fitnes.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.