Manipulator / Gavioli zapira svoja vrata ...

... a brez panike, gotovo bo nastalo kaj novega

Marjan Horvat
MLADINA, št. 36, 4. 9. 2008

Kmalu podobe za zgodovino...

Kmalu podobe za zgodovino...
© Denis Sarkić

Ambasada Gavioli, znano shajališče domačih in tujih ljubiteljev rava, tehna, modernega housa in drugih vrst elektronske glasbe v izolski industrijski coni, bo ob koncu letošnjega leta dokončno zaprla svoja vrata. Potem ko sta se v zadnjem letu za ta objekt spopadali trgovski verigi Tuš in Mercator, je konec letošnjega avgusta zmagal »najboljši sosed«. Po neuradnih informacijah mu je dotedanja lastnica, družba Evolution, 1500 kvadratnih metrov velik objekt, z 10 tisoč kvadratnih metrov pripadajočega zemljišča, prodala za sedem milijonov evrov. Ni še znano, kaj bo Mercator v stavbi počel, saj gre za izvrstno lokacijo, kjer pa so se doslej zbirali mladi.
Res je, da bo Ambasada Gavioli zaprla svoja vrata šele konec leta, a prav presenetljivo je, da so ljubitelji takšne plesne glasbe novico o zaprtju svojega shajališča sprejeli dokaj stoično. Če vemo, da so v Ambasadi Gavioli gostili DJ-e, kot so Sven Väth, Marshall Jefferson, Laurent Garnier, Richie Hawtin, Jeff Mills, Takkyu Ishino, Boris Dlugosch, torej imena, ki v svetu elektronske glasbe nekaj pomenijo, bi morala biti to za marsikoga res slaba novica. Denis Papič, tiskovni predstavnik Ambasade Gavioli, pravi, da Slovenija izgublja »tudi v svetovnem merilu pomemben center popularne glasbe«, in dodaja, da »obstajajo tudi v okoliških državah podobne institucije, vendar se je ob dogodkih v Ambasadi razvila tudi posebna subkultura, saj gre za institucijo, ki jim tudi v smislu informiranja nekaj ponuja, ne pa samo, da bi jim pobirala keš«. Manj pesimizma je glede usode elektronske glasbe pokazal urednik in novinar Bojan Kranjc, ki je leta 1995 sodeloval pri oblikovanju artistične podobe kluba in pri izbiri imena kluba. Povedal nam je, da je »Ambasada Gavioli vsekakor nekaj storila za razvoj te subkulture v okolju«, vendar pa se je z leti zgodba nekoliko izpela, »saj se v to kulturo ni dovolj vlagalo, Gavioli je dobival nove lastnike in dejansko postal sam sebi namen«. Sicer pa se bo po Kranjčevem mnenju »s koncem Gaviolija ustvaril nov prostor za realizacijo novih idej in konceptov; sčasoma bo vzniknilo nekaj novega ...«

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marjan Horvat
MLADINA, št. 36, 4. 9. 2008

Kmalu podobe za zgodovino...

Kmalu podobe za zgodovino...
© Denis Sarkić

Ambasada Gavioli, znano shajališče domačih in tujih ljubiteljev rava, tehna, modernega housa in drugih vrst elektronske glasbe v izolski industrijski coni, bo ob koncu letošnjega leta dokončno zaprla svoja vrata. Potem ko sta se v zadnjem letu za ta objekt spopadali trgovski verigi Tuš in Mercator, je konec letošnjega avgusta zmagal »najboljši sosed«. Po neuradnih informacijah mu je dotedanja lastnica, družba Evolution, 1500 kvadratnih metrov velik objekt, z 10 tisoč kvadratnih metrov pripadajočega zemljišča, prodala za sedem milijonov evrov. Ni še znano, kaj bo Mercator v stavbi počel, saj gre za izvrstno lokacijo, kjer pa so se doslej zbirali mladi.
Res je, da bo Ambasada Gavioli zaprla svoja vrata šele konec leta, a prav presenetljivo je, da so ljubitelji takšne plesne glasbe novico o zaprtju svojega shajališča sprejeli dokaj stoično. Če vemo, da so v Ambasadi Gavioli gostili DJ-e, kot so Sven Väth, Marshall Jefferson, Laurent Garnier, Richie Hawtin, Jeff Mills, Takkyu Ishino, Boris Dlugosch, torej imena, ki v svetu elektronske glasbe nekaj pomenijo, bi morala biti to za marsikoga res slaba novica. Denis Papič, tiskovni predstavnik Ambasade Gavioli, pravi, da Slovenija izgublja »tudi v svetovnem merilu pomemben center popularne glasbe«, in dodaja, da »obstajajo tudi v okoliških državah podobne institucije, vendar se je ob dogodkih v Ambasadi razvila tudi posebna subkultura, saj gre za institucijo, ki jim tudi v smislu informiranja nekaj ponuja, ne pa samo, da bi jim pobirala keš«. Manj pesimizma je glede usode elektronske glasbe pokazal urednik in novinar Bojan Kranjc, ki je leta 1995 sodeloval pri oblikovanju artistične podobe kluba in pri izbiri imena kluba. Povedal nam je, da je »Ambasada Gavioli vsekakor nekaj storila za razvoj te subkulture v okolju«, vendar pa se je z leti zgodba nekoliko izpela, »saj se v to kulturo ni dovolj vlagalo, Gavioli je dobival nove lastnike in dejansko postal sam sebi namen«. Sicer pa se bo po Kranjčevem mnenju »s koncem Gaviolija ustvaril nov prostor za realizacijo novih idej in konceptov; sčasoma bo vzniknilo nekaj novega ...«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Prvi teden

Zmaga sindikatov

Božičnica bo, a to je bila ena od redkih sindikalnih zmag v zadnjih desetletjih

Intervju

»Danes ne gre samo za to, da je resnica nepomembna. Cilj je resnico uničiti.«

Éric Fassin, sociolog

Naslovna tema

Dovolj nasilja

Če bosta policija in pravosodje še naprej delovala neobčutljivo in nasilja ne bosta obravnavala prednostno, bosta nasilnežem pošiljala enako sporočilo kot doslej. Da se nasilje izplača.