2. 10. 2008 | Mladina 40
Lizbonska zarota
Kampanjo proti lizbonski pogodbi so financirali iz ZDA
Takoj po zavrnitvi lizbonske pogodbe na referendumu na Irskem so prišli v javnost podatki, ki so dokazovali, da so za propad pogodbe odgovorni predvsem politiki in poslovneži, povezani z ameriškimi konservativci in ameriško vojaško industrijo. Prek »civilnodružbene« organizacije Libertas in njene propagandne kampanje so odločilno vplivali na izide referenduma. Da je Libertas nekoliko nenavadna skupina, je postalo jasno že takrat, ko se ji je pridružil irski poslovnež Ulick McEvaddy, predsednik uprave Omega Aira, podjetja, ki že desetletja sodeluje z ameriško vojsko. McEvaddy se je v zadnjem času začel ukvarjati s predelavo letal Boing 707 ter večjih letal DC-10; uporablja jih za leteče tankerje, uslužbenci njegovega podjetja pa so ameriški vojski ponudili storitve tudi pri prevozu »nezakonitih ujetnikov«. Declan Ganley, šef podjetja Rivada Networks in voditelj Libertasa, je prav tako tesno povezan z ameriško vojsko. V njegovem podjetju Rivada, ki izdeluje komunikacijsko opremo za ameriško vojsko, so zaposleni številni zelo visoki upokojeni častniki ameriške vojske, dober del osebja v Rivadi pa je bil neposredno vključen tudi v Libertasovo protilizbonsko kampanjo.
Libertas je za kampanjo proti lizbonski pogodbi, kakor je priznal tiskovni predstavnik organizacije, porabil več denarja kot vse proevropske irske stranke skupaj - okoli 1,3 milijona evrov. Po mnenju neodvisnih analitikov je bil znesek celo višji, okoli 1,5 milijona evrov. Vodja Libertasa je priznal, da so stroški kampanje na Irskem znašali »okoli 800.000 evrov«. Ganley je hkrati potrdil, da je Libertasu sam kot »prvi kredit« poklonil 200.000 evrov. Ta znesek je veliko višji od najvišjega dovoljenega zneska donacije v politične namene na Irskem, saj ta znaša 5078 evrov. Vendar ima irski zakon luknjo - civilnodružbenim skupinam ni treba razkriti identitete podpornikov.
Evropska unija tega zaradi tradicionalno dobrih odnosov z ZDA ni želela obešati na veliki zvon, toda nekateri evropski parlamentarci so se odločili, da bodo stvari prišli do dna. Delegacija evropskega parlamenta, ki deluje v okviru Čezatlantskega dialoga zakonodajalcev, ki združuje poslance evropskega parlamenta in člane ameriškega kongresa, bo, kot poroča spletni Observer EU, ob naslednjem obisku v Washingtonu ameriškim kolegom postavila več vprašanj v zvezi z očitki, da so kampanjo proti lizbonski pogodbi na Irskem financirali iz ZDA. A evropski parlament se kljub številnim dokazom o vpletenosti vrhov ameriške politike v propad lizbonske pogodbe za zdaj ni odločil za ustanovitev preiskovalne komisije, pač pa je preiskavo prepustil irski komisiji za nadzor nad osebami na javnih položajih.
Eden od posrednih dokazov za to, da je Ganley odigral ključno vlogo v ameriški sabotaži lizbonske pogodbe, se nanaša na njegovo okrepljeno sodelovanje z ameriško vojsko - podjetje Rivada Networks je z njo pravkar sklenilo novo pogodbo v vrednosti 200 milijonov evrov. O tem je v uvodni razpravi plenarnega zasedanja evropskega parlamenta prejšnji teden javno spregovoril vodja Zelenih in nekdanji aktivist Daniel Cohn-Bendit in opozoril, da so »irski mediji razkrili možno povezavo med financerji kampanje proti lizbonski pogodbi na Irskem in Pentagonom ter ameriško obveščevalno agencijo (Cia).«
Declan Ganley je vse očitke zavrnil kot »neutemeljene«. Si pa zdaj prizadeva za ustanovitev vseevropskega gibanja proti lizbonski pogodbi - in to neposredno pred volitvami v evropski parlament junija 2009.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.