2. 10. 2008 | Mladina 40
Tržna niša
Državni uradniki prek zasebnih podjetij tržijo informacije, ki bi jih bili dolžni zagotoviti brezplačno
Predavatelj in državni uslužbenec Igor Klinar
© Jure Eržen / Delo
V zadnjih letih se je razpasla razvada, da državni uradniki najprej napišejo zakon, nato pa isti zakon za honorar razlagajo na plačljivih seminarjih, ki jih organizirajo zasebna podjetja. Zadnji primer tovrstne prakse je seminar o aktualnih vprašanjih novega plačnega sistema v javnem sektorju, ki ga prihodnji teden v hotelu Mons organizira podjetje Aspirant v sodelovanju s Skupnostjo centrov za socialno delo Slovenije. Enodnevni seminar je namenjen javnim zavodom s področja socialnega varstva, kot so centri za socialno delo, domovi za starejše, posebni socialnovarstveni zavodi, varstveno-delovni centri in zavodi za usposabljanje. O novem plačnem sistemu bodo štiri ure in pol predavali generalni direktor direktorata za plače v javnem sektorju pri ministrstvu za javno upravo, mag. Igor Klinar, sekretarka v direktoratu za plače v javnem sektorju pri ministrstvu za javno upravo, mag. Mojca Fon Jager, ter generalni direktor direktorata za socialne zadeve pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Davor Dominkuš. Kolikšen honorar bodo zaslužili, nam v podjetju Aspirant niso želeli razkriti, z ministrstva za javno upravo pa so nam sporočili, da po Klinarjevem pojasnilu pogodb o izplačilu niso podpisovali. Na podlagi tega bi bilo mogoče sklepati, da bodo predavali brezplačno, kar se zdi malo verjetno, še posebej, ker si nameravajo za ta dan vzeti dopust.
Javnim uslužbencem sodelovanje na seminarjih, ki jih organizirajo zasebna podjetja, sicer ni prepovedano, če za to izkoristijo letni dopust ali presežek delovnih ur, skratka, če to počnejo izven rednega delovnega časa in v skladu s pravili, ki jih določa zakon o javnih uslužbencih. Kljub temu pa se zastavlja vprašanje, ali je korektno, da uslužbenci ministrstev tržijo informacije, ki bi jih bili dolžni zagotavljati brezplačno, še posebej, kadar gre za tako zapleteno področje, kot je nov plačni sistem. Praksa, po kateri državni uradniki informacije tržijo, slušatelji iz javnih zavodov pa morajo plačati kotizacijo, je milo rečeno zgrešena. Res je sicer, da kotizacije za seminar v hotelu Mons, ki skupaj z DDV znaša 150 evrov, udeležencem ni treba kriti iz lastnega žepa, ampak jim ta strošek krije javni zavod, kjer so zaposleni. In res je tudi, da podjetje Aspirant nudi desetodstoten popust javnim zavodom, ki bodo na seminar poslali vsaj dva svoja uslužbenca, na primer direktorja in računovodkinjo. Toda hkrati se je treba zavedati, da imajo javni zavodi na voljo zelo omejena sredstva za izobraževanje, zato je nesmiselno, da bi jih zapravljali za informiranje o področju, ki so jim ga državni uradniki dolžni obrazložiti v okviru svojega rednega delovnega časa in brezplačno.
Pomenljiv je tudi podatek, da so ministrstva in vladne službe v mandatu te vlade za izobraževanje svojih uslužbencev na seminarjih, ki so jih organizirala zasebna podjetja, porabili dobrih 6,7 milijona evrov. Rekorder je ministrstvo za obrambo, ki je od leta 2004 do konca leta 2007 za izobraževanje porabilo 2,1 milijona evrov. Drugo mesto zaseda ministrstvo za okolje in prostor z dobrimi 815 tisoč evri, tesno pa mu sledita ministrstvi za javno upravo in notranje zadeve.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.