Darja Kocbek

 |  Mladina 40  |  Politika

Sanacija bank - primer Slovenije

Sanacija bank je Slovence stala skoraj milijardo evrov

V Sloveniji že imamo izkušnjo z reševanjem bank pred bankrotom z davkoplačevalskim denarjem. Po osamosvojitvi Slovenije so se banke v Sloveniji znašle v težavah, ker jim podjetja zaradi izgube trgov v nekdanji Jugoslaviji niso bila več sposobna vračati kreditov, najbolj pa so zabredle v težave zaradi dodeljevanja kreditov podjetjem, ki jih sploh niso bila sposobna odplačati. Tem podjetjem so morale banke na podlagi političnih direktiv dodeljevati višja posojila, kot bi jih smele glede na svoje zmožnosti in glede na zmožnosti podjetij za vračilo dolga. Hkrati obrestne mere niso sledile rasti inflacije in so bankam prinašale dodatno izgubo, ker se je vrednost posojil vedno bolj zmanjševala. Obenem so začele dajati tudi posojila v domači valuti na podlagi vlog v tujih valutah. S tem se jim je začela kopičiti še izguba zaradi negativnih tečajnih razlik.
Pravna podlaga za sanacijo bank je bil zakon o sanaciji bank iz leta 1991. Konec leta 1992 je bila ustanovljena agencija za sanacijo bank, ki je v prvi fazi od bank prevzela slaba posojila in jim v zameno dala obveznice z jamstvom države. V drugi fazi je bilo preneseno lastništvo bank v sanaciji na agencijo z namenom, da postanejo sposobne za normalno poslovanje. Sanacija bank se je začela z odločbo Banke Slovenije o sanaciji Ljubljanske banke, Kreditne banke Maribor in Komercialne banke Nova Gorica. Ljubljanska banka in Kreditna banka Maribor sta prišli pod nadzor agencije za sanacijo bank leta 1993, Komercialno banko Nova Gorica pa so z letom 1995 pripojili h Kreditni banki Maribor. Omenjene tri banke so imele na slovenskem trgu leta 1993 več kot 50-odstotni delež, med njihovimi krediti pa je bilo dobrih 40 odstotkov slabih.
Državni zbor je bil prisiljen julija leta 1994 čez noč sprejeti ustavni zakon in ustanoviti Novo Ljubljansko banko in Novo Kreditno banko Maribor. Na novi banki je bilo prenesene 90 odstotkov aktive in pasive starih bank, preostalih 10 odstotkov, ki so se nanašali na terjatve in obveznosti na območju nekdanje Jugoslavije, pa so pustili starima Ljubljanski banki in Kreditni banki Maribor.
Sanacija ni bila poceni. Obveznice, s katerimi je država zamenjala slabo aktivo Ljubljanske banke, Kreditne banke Maribor in Komercialne banke Nova Gorica, so bile vredne 958 milijonov evrov, skoraj 10 odstotkov bruto domačega proizvoda Slovenije v letu 1993. Sanacija se je uradno končala leta 1997, ko sta obe banki postali državni. Nova Ljubljanska banka in Nova Kreditna banka Maribor sta imeli takrat na slovenskem bančnem trgu 39,5-odstotni delež.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.