Urša Marn

 |  Mladina 40  |  Politika

Skrb zbujajoča izguba

Nepokrita izguba zdravstvenih domov in bolnišnic se iz leta v leto povečuje

Konec lanskega leta je kumulativna, nepokrita izguba javnih zdravstvenih zavodov znašala že 84,5 milijona evrov oziroma kar 9,8 odstotka celotnega prihodka tistih javnih zdravstvenih zavodov, ki so v svojih poslovnih knjigah ugotavljali izgubo. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo, da je izguba javnih zdravstvenih zavodov zelo skrb zbujajoča takrat, ko je ustanovitelj ne krije, še posebej, če je ne krije več let zapored. »Kumulativna izguba se iz leta v leto povečuje, to pa povzroča kratkoročno nelikvidnost in manjši obseg investiranja od tistega, ki bi omogočal nemoten potek izvajanja dejavnosti javnih zdravstvenih zavodov. Zato nas vsaka izguba skrbi, saj bi prihodki morali pokrivati stroške in zagotoviti vsaj nekaj presežka, ki se v javnih zavodih mora nameniti za razvoj dejavnosti in ga ni mogoče porabiti v kakšne druge namene. Samo tako se lahko povečuje premoženje ustanovitelja in zagotavljajo boljše razmere za delo,« meni Darja Vižintin Zupančič, direktorica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije.
Po podatkih združenja je bil leta 2007 pri vseh bolnišnicah, ki so poslovale z izgubo, delež izgube v celotnem prihodku višji od odstotka. Tako je pri ljubljanskem Onkološkem inštitutu delež izgube v prihodku znašal kar 7,5 odstotka, sledijo mu Bolnišnica Topolšica s 3-odstotnim deležem, Splošna bolnišnica Ptuj z 2,3-odstotnim deležem, UKC Ljubljana in Splošna bolnišnica Nova Gorica z 2,2-odstotnim deležem ter Splošna bolnišnica Izola, UKC Maribor in Splošna bolnišnica Murska Sobota z 1,2- do 1,9-odstotnim deležem.
Pri zdravstvenih domovih je imel največji delež izgube v celotnem prihodku zdravstveni dom Novo mesto (5,1 odstotka), sledijo mu zdravstveni dom Murska Sobota (3,9 odstotka), zdravstveni domovi Laško, Šmarje, Ilirska Bistrica, Vrhnika, Lenart, Slovenska Bistrica (okoli 3 odstotke) ter zdravstveni domovi Laško, Slovenske Konjice, Ribnica, Hrastnik, Slovenj Gradec in Železniški zdravstveni dom Ljubljana (1,4 do 2 odstotka). To je skrb zbujajoče, saj je po mnenju generalnega direktorja ZZZS Sama Fakina problematična vsaka izguba, ki presega odstotek prihodkov javnega zdravstvenega zavoda. Na srečo so podatki po prvih šestih mesecih letošnjega leta nekoliko bolj optimistični.
Ocenjena izguba bolnišnic v prvem polletju 2008 je za 3,6 milijona evrov nižja od izgube v istem obdobju lani. Res je sicer, da ima izgubo kar 21 od 27 bolnišnic, vendar imajo nekatere bolnišnice manjšo izgubo kot lani. Tako na primer ljubljanski Onkološki inštitut ob koncu letošnjega leta izgube ne pričakuje, v UKC Ljubljana in UKC Maribor pričakujejo, da bo izguba za 1,1 milijona evrov manjša kot lani, manj izgube pa naj bi bilo tudi v splošnih bolnišnicah Nova Gorica in Ptuj. »Ker pogodbe z ZZZS za letošnje leto še niso sklenjene in ker ni znano, kako bo s sredstvi za plače, je končni rezultat težko napovedati,« opozarja Vižintin Zupančičeva. Kako je mogoče, da izvajalci še vedno nimajo podpisanih pogodb, čeprav bi po zakonu te morale biti podpisane že 1. aprila? Vodstvo zavarovalnice krivdo vali na ministrstvo za zdravje. »ZZZS je skupaj s preostalimi partnerji v zdravstvu že novembra lani, torej popolnoma pravočasno, pripravil predlog splošnega dogovora. Nato smo kar sedem mesecev čakali na odločitev vlade, ki ni znala odločiti o spornih vprašanjih partnerjev, hkrati pa se je pogajala še o dvigu plač v zdravstvu,« pravi Fakin. Ker so splošnemu dogovoru sledili še področni dogovori, se je vse skupaj zavleklo v jesen. ZZZS zato izvajalce zdravstvenih storitev že devet mesecev financira po dvanajstinah na podlagi lanskega dogovora o razporeditvi sredstev. Izvajalci bodo do denarja za dodatne programe prišli šele po podpisu pogodb z zavarovalnico. Tako bo na primer mariborski UKC s podpisom pogodbe dobil skoraj štiri milijone evrov dodatnega programa, s čimer bo lahko pokril milijon evrov izgube, ki jo je imel ob polletju.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.