29. 10. 2008 | Mladina 44
Preveč transparentni?
Kako se je po junijskem preplahu spremenilo obveščanje o jedrskih nevarnostih
© Matej Leskovšek
Junija je bila zaradi napačnega obveščanja o dogodku v Jedrski elektrarni Krško na nogah vsa Evropa. Glavni razlog za to je bilo neprimerno napisano sporočilo Evropske komisije drugim državam članicam, saj je bilo v njem zapisano, da je v NEK odpovedalo hlajenje. V resnici je iz poškodovanega ventila le iztekla manjša količina hladilne tekočine. Se je pa naši Upravi za jedrsko varnost pri obveščanju o omenjenem dogodku zgodila neljuba napaka, saj so pristojni na formularju, ki so ga poslali v sosednje države, pozabili prečrtati besedico »vaja«. Avstrijsko ministrstvo za okolje je ta formular predstavilo kot glavni dokaz neprimernega obveščanja in zavajanja.
Ko smo takrat o tem povprašali predsednika uprave NEK Staneta Rožmana, je bil jasen: »Verjamem, da bodo spremembe, ki bodo sledile tej izkušnji, šle v smeri funkcionalnosti in ustreznosti obveščanja. Ta dogodek je bil zlasti, kar zadeva obveščanje, dobra šola. V bodoče se take stvari ne smejo dogajati.«
Ker je od takrat preteklo nekaj časa, smo v Upravi za jedrsko varnost povprašali, kakšne spremembe, ki naj bi zagotavljale natančnejše obveščanje, so uvedli. Kot je povedal direktor Andrej Stritar, pri mednarodnih komunikacijah velja doktrina, da je treba vsako informacijo preveriti, kajti lahko bi jo kdo poslal tudi zlonamerno. »Zato napake, kot je bila tista neprečrtana beseda, ne povzročijo težav, kajti vsako informacijo moramo dobiti na več načinov in po več kanalih.« Kar zadeva poročanje Evropski komisiji, so bili po Stritarjevem mnenju pri obveščanju preveč transparentni. »Takrat nas je vodila želja po tem, da kolege po drugih državah čim prej obvestimo, da nam ne bi kasneje kdo očital, da smo kaj prikrivali. Zato smo poslali obvestilo o dogodku, čeprav izpustov radioaktivnosti v okolje še ni bilo.« Merila za obveščanje so po novem precej zaostrili in v sklopu vaje, ki je potekala nedavno, so obvestilo poslali šele takrat, ko se je iz okolice jedrske elektrarne začela simulirana evakuacija prebivalstva.
Zanimalo nas je, ali v sistemu obveščanja po vsem tem še vedno ostajajo obrazci, listi papirja, na katerih je treba prečrtati besedico »vaja«, in ali se mu ne zdi, da je tak način obveščanja že precej zastarel. Odgovor je bil: »Da, še vedno obveščanje poteka prek telefaksa! Izpolnjeni formularji oziroma telefaksi so eden od načinov obveščanja in tako bo najverjetneje ostalo še dolgo. Obstajajo sicer tudi elektronski kanali, vendar je v izrednih razmerah nujno zagotoviti vse možne poti, zlasti pa utečene. Prednost papirja je, da ga pred pošiljanjem vidiš napisanega v celoti in ga lahko še kdo drug pred pošiljanjem potrdi (pa še pri tem smo takrat naredili napako!). Pri menijih na zaslonu je taka preglednost manjša, še manj pa si prepričan o tem, kaj je potem program res poslal.« Po njegovem prepričanju sta bistvena uporaba čim več kanalov in preverjanje kritičnih informacij.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.