6. 11. 2008 | Mladina 45
Cerkev - svetlobni onesnaževalec
Kako se v RKC pripravljajo na nove predpise?
Svetlobni sij nad osvetljenim sakralnim objektom
© Borut Peterlin
Z lani sprejeto uredbo smo se tudi v Sloveniji začeli boriti proti preveliki svetlobni onesnaženosti. Zaradi vse bolj neodgovorne uporabe zunanje razsvetljave je v večjih slovenskih mestih tako rekoč nemogoče opazovati zvezdno nebo. Konec letošnjega leta se izteka prehodno obdobje, v katerem so inšpektorji za okolje in prostor delovali informativno oziroma preventivno in zgolj opozarjali upravljavce svetlobnih virov. Letos so prejeli 12 prijav zaradi svetlobnega onesnaževanja, vse so obravnavali, vendar ukrepov niso izvajali, kot je sporočila Helena Lovše Vrhovec z Inšpektorata RS za okolje in prostor.
Kar nekaj dela pa bodo s prilagajanjem uredbi imele cerkve. »Razsvetljava cerkva prispeva približno 5 odstotkov k celotnemu svetlobnemu onesnaženju v Sloveniji. Ta delež se manjša, pa ne zato, ker bi sanirali razsvetljavo cerkva, temveč zaradi nenadzorovanega nameščanja novih svetilk vsepovsod, še posebej pa zaradi povečevanja števila osvetljenih reklamnih panojev. Cerkve so skoraj vse osvetljene, torej se razmere ne morejo poslabšati, število reklamnih panojev pa nezadržno raste,« je povedal Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije.
Kot je sporočil Matej Pavlič, predstavnik za odnose z javnostmi pri ljubljanski nadškofiji, se zakonski rok za ureditev osvetljevanja zunanjih sten cerkva v skladu s predpisi izteče 31. decembra 2012, za tiste s statusom kulturnega spomenika pa 31. decembra 2013. »Usklajevanje bo zahtevno, saj je samo na območju Nadškofije Ljubljana 797 cerkva, število osvetljenih se po našem mnenju približuje polovici vseh. Sakralni objekti v kraju so tudi njegova kulturna dediščina, zanimiva za obiskovalce, zato so pobudniki in skrbniki osvetljevanja pogosto lokalne skupnosti, ne pa župnije. Pogosto je osvetljevanje tudi edini učinkovit način za preprečevanje čedalje pogostejših vlomov v cerkve, odmaknjene od naselij,« je še dodal. Podobno je sporočil Igor Vojnovič iz mariborske nadškofije, ki opozarja, da gre pri osvetljevanju cerkva najpogosteje za željo krajevne skupnosti, ne za centralno voden projekt nadškofije. Podatkov o stroških prilagajanja v nadškofijah nimajo, saj bodo vprašanje reševale posamezne župnije v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi. V zadnjih dveh mesecih letošnjega leta bo okoljski inšpektorat izpeljal akcijo nadzora svetlobnega onesnaževanja, med katero bodo inšpektorji med drugim preverjali nadzor nad uporabniki svetlobnih snopov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.