Barantanje pri plinskih ceveh

Plinska vojna med Rusijo in Ukrajino: politični ali gospodarski spor? Talec - celotna Evropa

Gazprom je že tradicionalno letošnje novo leto zaznamoval z zapiranjem plinske pipe Ukrajini. Leta 2006 je zaplet spominjal na civilizirano ločitev dveh zakoncev, toda ko je eden od partnerjev začel razmišljati o novih zvezah - vstopu Ukrajine v Nato in EU, je izbruhnil nov prepir.
Tudi pred tremi leti je Rusija Ukrajini prenehala dobavljati zemeljski plin, saj je Gazprom (v 50,002-odstotni državni lasti Ruske federacije) zahteval, da mora Ukrajina podpisati pogodbo z novo »tržno« ceno namesto stare »bratske«. Pomemben del spora je bil izstop Kijeva iz konzorcija, prek katerega naj bi Gazprom prevzel nadzor nad vsem plinskim omrežjem v Ukrajini, skozi katero se pretaka 80 odstotkov plina za zahodno Evropo. Za vstop v konzorcij se je odločil prejšnji, Kremlju naklonjeni ukrajinski predsednik Leonid Kučma. Gazprom je konec leta 2005 že nakazal svoj delež ustanovnega kapitala, toda po zmagi proameriškega Viktorja Juščenka je bilo konec sanj o ruskem nadzoru ukrajinskih cevi.
Gazprom je že dolgo nezadovoljen zaradi odvisnosti od ukrajinskih cevovodov: Ukrajina je izkoriščala monopol v tranzitnem omrežju, saj je bil plin za ukrajinske porabnike celo cenejši kot za ruske. Prav tako je služila s preprodajo poceni plina v tretje države in zaradi poceni energije odlašala s posodabljanjem domače proizvodnje.
Očitno sta se obe državi iz preteklega spora nekaj naučili. Rusija niti za trenutek ni prenehala dobavljati plina v Gruzijo med lansko šestdnevno rusko-gruzijsko vojno. Ukrajina pa se je na letošnji izklop in usklajevanje nove cene pripravila s kopičenjem plina v rezervoarjih: zaloge naj bi zadostovale vse do aprila.
Na začetku pogajanj je Gazprom Ukrajini predlagal 250 dolarjev za 1000 kubičnih metrov. Toda Ukrajina je vztrajala pri 235 dolarjih, in to pod pogojem, da Rusija zviša tudi ceno za tranzit plina. Ukrajinsko stališče, ki ga zagovarja Juščenko, je: če je Gazprom v zadnjih treh letih zvišal ceno plina za Ukrajino s 95 dolarjev na 179 za 1000 kubičnih metrov, potem se mora zvišati tudi cena za tranzit plina po ukrajinskih ceveh, in to ne z 1,6 na 1,7 dolarja, ampak na 1,8 dolarja, če je cena plina 235 dolarjev za 1000 kubičnih metrov. To naj bi bilo usklajeno, je rekel ukrajinski predsednik, samo da te povezave cen ni v nobeni pogodbi, saj naj bi bila tranzit (sporazum, veljaven do leta 2010) in prodaja plina (pogodba je potekla z začetkom leta) pogodbeno ločena.
Vodja Gazproma Aleksej Miller je odgovoril, da ker se Ukrajina ni strinjala s ponujeno ugodno ceno, lahko zdaj računa le na evropsko tržno ceno: 418 dolarjev za 1000 kubičnih metrov. In pogajanja so se ustavila. V Romuniji, Bolgariji, Grčiji, Turčiji, Makedoniji, na Hrvaškem in v Sloveniji ter vrsti drugih držav pa se je ta čas dobava ruskega plina močno zmanjšala.
Ruski plinski monopolist Gazprom se je hitro odzval tako, da se je odločil vložiti tožbo zoper ukrajinskega državnega plinskega giganta Naftogaz, s katero želi zagotoviti nemoten tranzit ruskega plina prek ukrajinskega ozemlja do Evrope. Ruska stran torej trdi, da Ukrajina krade plin evropskim kupcem in da tudi fizično preprečuje dotok plina.
Ukrajina je odgovorila z ravno nasprotno trditvijo, da to dela sama Rusija. Hkrati pa je v javnost prišlo pismo z dne 30. 12. 2008, v katerem ukrajinski Naftogaz vodstvu Gazproma sporoča, da bo Ukrajina prisiljena prekiniti tranzit plina v tretje države, če ji ne bodo ponudili ugodne pogodbe. Da bo celo Naftogaz prisiljen zapleniti plin, ki so ga pravzaprav plačali drugi. Kdo je torej Evropo pustil na hladnem?
Medtem se je v ohlajeni Evropi, ki na vso moč poziva sprti strani k sporazumu, pojavil nov element konflikta. »Če bo Slovaška še naprej žrtev dvostranskega konflikta med Rusijo in Ukrajino, si lahko predstavljam, da bomo ponovno odprli jedrsko elektrarno Jaslovske Bohunice,« je izjavil slovaški premier Robert Fico o elektrarni, ki je bila ustavljena v okviru izpolnjevanja pogojev za članstvo v Evropski uniji. O ponovnem odprtju enega izmed svojih, iz istih razlogov zaprtih jedrskih reaktorjev razmišlja tudi Bolgarija, ki je popolnoma odvisna od ruskega plina.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.