Najlepše novoletno darilo otrokom
Evropski dogovor o postopni odpravi uporabe najnevarnejših pesticidov
Nanašanje pesticidov iz zraka bo po novem v veliki večini primerov prepovedano.
Predstavniki Evropskega parlamenta in držav članic Evropske unije so konec prejšnjega tedna v Bruslju vendarle dosegli dogovor o dveh dokumentih, ki naj bi prepovedala oziroma močno omejila uporabo pesticidov, ki vsebujejo zdravju najnevarnejše kemikalije. Nadomestila bosta zakonodajo o pesticidih, ki nespremenjena velja vse od leta 1991. Januarja prihodnje leto naj bi ju potrdili na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, zatem pa ga bo moral odobriti še Svet ministrov za kmetijstvo. Veljati naj bi začela sredi leta 2010.
S prvim - uredbo o pesticidih - naj bi prepovedali uporabo pesticidov s kemičnimi učinkovinami, ki lahko povzročajo raka, škodujejo našemu živčevju in imunskemu sistemu ter povzročajo genske in hormonske spremembe. Ker je, kot vedno pri oblikovanju evropske zakonodaje, dokument posledica kompromisa, tokrat med prizadevanji za zdravje ljudi in pridelavo zadostne količine hrane, naj bi bile v uredbi zapisane tudi možne izjeme. Tako naj bi lahko neka država, če bi ji uspelo dokazati, da je prepoved katerega od pesticidov, ki vsebujejo eno od prepovedanih snovi, resno ogrozila zdravje rastlin, uporabo podaljšala za obdobje petih let. Pa še to le potem, ko bo njihova uporaba dejansko prepovedana, kar naj bi se zgodilo šele po letu 2016. Vse pesticide, ki so trenutno na tržišču, bo namreč dovoljeno uporabljati, vse dokler jim ne poteče njihovo obstoječe dovoljenje za trženje. Uredba vsebuje tudi določilo, po katerem naj bi pesticide s škodljivimi učinkovinami prenehali uporabljati v petih letih, če zanje že obstajajo manj škodljive alternative. Uredba Evropsko unijo deli na tri dele - severno, srednjo in južno - in določa, da bo nova učinkovina dovoljena v vseh državah znotraj območja, če njeno uporabo odobri ena od držav. Hkrati sicer daje državam pravico, da uveljavljajo varnostni pridržek.
Drugi dokument, o katerem so dosegli dogovor, je sklep o trajnostni rabi pesticidov, ki državam članicam nalaga oblikovanje akcijskih načrtov za zmanjševanje njihove uporabe in spodbujanje alternativ. Z nekaterimi izjemami predvideva prepoved nanašanja pesticidov iz zraka, prav tako pa zahteva, naj se njihova uporaba v javnih parkih, na šolskih igriščih in v bližini bolnišnic prepove oziroma omeji na minimum. Določal naj bi tudi vzpostavitev varovalnih območij v okolici vodotokov in še posebej zajetij pitne vode.
Proizvajalci pesticidov, pa tudi kmetje, ki se ukvarjajo z intenzivno pridelavo, z novo zakonodajo niso zadovoljni. Opozarjajo, da bi utegnila zmanjšati pridelek, posledično pa seveda zvišati cene, in da razvoj novih učinkovin ne bo mogel dohajati rokov za odpravo starih. Obseg snovi, katerih uporabo naj bi prepovedali, jim je sicer uspelo močno skrajšati, potem ko so opozarjali, da bi prvotno predvidene rešitve pomenile prepoved skoraj polovice vseh fitofarmacevtskih sredstev, ki so trenutno na tržišču. Z dogovorjeno zakonodajo naj bi morali s trga umakniti le približno pet odstotkov vseh. Vodja pogajalcev Evropskega parlamenta, nemška poslanka iz vrst Zelenih Hiltrud Breyer, je po končanih pogajanjih potožila, da so bili izpostavljeni velikemu pritisku predstavnikov industrije, ki so »močno prenapihnili situacijo in povzročili paniko med kmeti«. Kljub temu je bila zadovoljna, saj je dogovor po njenem mnenju pomemben mejnik na področju zaščite okolja, zdravja in varovanja potrošnikov, Evropska unija pa bo s tem postavila »globalni precedens«.
V Evropskem združenju za zaščito poljščin (European crop protection association, ECPA), organizaciji proizvajalcev fitofarmacevtskih sredstev, so prepričani, da se Evropska unija z novo zakonodajo oddaljuje od resne znanosti in da so nekateri njeni vidiki povsem brez znanstvene podlage. Še posebej nasprotujejo strogi obravnavi tako imenovanih hormonskih motilcev (ti na primer zavirajo delovanje moških spolnih hormonov, sploh v fazi zarodka, kar naj bi povzročalo vsesplošno slabenje moškega spola pri ljudeh in živalih). »Pozivamo Evropski parlament, naj kriterije za določanje hormonskih motilcev obravnava ločeno, da bi zagotovili bolj znanstveno obravnavo tematike. Trenutno dogovorjene rešitve so že povzročile ekstravagantne izjave nekaterih članov parlamenta o črnih listah, še preden je zakonodaja dejansko potrjena. Take trditve so namenjene podpihovanju in zlorabljanju strahov ljudi glede varnosti njihove hrane,« pravi generalni direktor ECPA Friedhelm Schmider. Po trditvah ECPA določila v zvezi s hormonskimi motilci temeljijo na nepravilnih predpostavkah in bi lahko vodila v prepoved snovi, ki s tem nimajo nobene zveze.
Mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar, eden najbolj zavzetih nasprotnikov preohlapnega reguliranja uporabe fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji, je z dogovorom nadvse zadovoljen. »Čeprav je kompromise treba jemati z rezervo, je kompromis o pesticidnem paketu dober,« pravi in dodaja, da izjave predstavnikov ECPA kažejo, da je agrokemijski lobi izgubil živce. »Tudi podatek, da so pogovori potekali za tesno zaprtimi vrati, pove, da so padale težke besede. Nedvomno pa se je hazardiralo z našim zdravjem in zdravjem naših otrok. In ne zavedajoč se, je to eno najlepših novoletnih daril evropskim otrokom.« Navdušen je nad dejstvom, da bodo med škodljive po novem uvrščeni tudi tisti pesticidi, ki povzročajo hormonske motnje, in se pri tem strinja z izjavo evropske poslanke Breyerjeve, da gre za pomemben precedens. »Ki smo ga čakali leta,« dodaja. Po njegovih besedah so bili kriteriji za oceno pesticidov dolgo zabetonirani in nikakor niso dovoljevali upoštevanja najnovejših znanstvenih izsledkov. »Že na tej točki lahko ocenimo, da je prišlo do revolucije, ki bo imela globalne učinke.« Še posebej toplo pa pozdravlja dogovor, ki bo državam članicam naložil izdelavo nacionalnega načrta zmanjšanja uporabe pesticidov. »To pomeni konec izgovarjanja politike na evropsko zakonodajo,« je zadovoljen.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.