Franček Drenovec

 |  Mladina 2  |  Politika

Poslednji liberalci!?

Vsak štacunar v Trstu razume kapitalizem bolj, kot ga razume večina slovenskih politikov

Franček Drenovec, analitik in ekonomist. Mnenja avtorja so njegova osebna stališča.

Franček Drenovec, analitik in ekonomist. Mnenja avtorja so njegova osebna stališča.
© Borut Peterlin

So stvari, ki se zdijo tako jasne in samoumevne, ampak kar nekako niso. Obregnil se bom ob to našo totalno obsedenost z liberalizmom ali, kar je danes isto, neoliberalizmom. V Sloveniji v razgovorih s skoraj vsakim razmišljujočim človekom (in praktično brez izjem pri politikih) odkriješ, da je v zadevah ekonomije/politike/sociologije njihova intimna in edina praktična filozofija stoodstotni neoliberalizem. Saj so mnogi tudi za nek soliden obseg javnih storitev itd., kar pomeni tudi davkov, ampak to je bolj moralna drža ali politični oportunizem, saj se zavedajo, da so te stvari konec koncev le strošek, ki na dolgi rok dejansko zavira dinamiko splošnega ekonomskega napredka v državi.
V teh (pomembnih!) zadevah je sedanji miselni svet Slovencev popolnoma, ampak zares popolnoma drugačen od miselnih svetov ljudi v zahodni Evropi! Abecedo kapitalizma smo usvojili šele nekako do črke A. Vsak štacunar v Trstu razume kapitalizem bolj, kot ga razume večina slovenskih politikov!
Liberalizem je prepričanje, da delujejo družbe najbolje, če se prepustijo mogočni gonilni sili nevklenjenega individualizma, ki ga uravnavajo zgolj (ali predvsem) trgi, torej tekmovanje med svobodnimi posamezniki. Država se ne sme vmešavati (preveč) ne v ekonomijo, ne v druge odnose med ljudmi. V ekonomiji odločajo lastniki podjetij. Kapital je seveda - kot vsak individualizem - tudi grabežljiv in pogolten, a ga brzda in usmerja »nevidna roka« konkurence. Ekonomisti so zgradili kompleksne teoretske in pragmatične modele, ki dokazujejo, da daje nebrzdani - samo s trgom brzdani! - profitni motiv najboljšo rast produktivnosti in blaginje. To potrjuje, končno, tudi zadnjih dvesto let industrijske civilizacije, torej kapitalizma. Zanesljivo ne poznate nikogar, ki bi želel živeti v državah, ki jih je ta mogočni zgodovinski tok zaobšel.
Kaj pa, če ni konkurence? Kaj pa, če postanejo podjetja - na podlagi sodobnih tehnologij, sodobnih metod organizacije dela in upravljanja - že tako velika, da so že močnejša od trgov? V večini držav obvladuje morda že večino panog na nacionalni ravni neko majhno število vodilnih podjetij. V nekaterih pomembnih panogah, na primer v surovinah (energiji) in financah, je tako tudi že na svetovni ravni. Šefi teh podjetij pa bodo seveda raje, kot da bi se ozirali po tisti redki preostali konkurenci, še občasno kaj poklepetali med seboj na golfu ali na večerji (na katero bo včasih povabljen tudi predsednik ZDA ali kak drug).
To ni nasilje nad trgi, do tega je pripeljal tehnološki razvoj. Kapitalisti si bodo - kot vsak posameznik - vedno prizadevali za monopol in za politično podporo, a je ob njihovi relativni majhnosti (v lokalnem, nacionalnem, svetovnem merilu) doslej vedno le prevagala moč trgov. Sedaj nič več. Tehnološki razvoj ubija trge. Čas je šel naprej, svet se je spremenil.
Liberalni politik pa spoštuje pravilo, da vodi igro v ekonomiji kapital, ne država (ekonomija pa vodi igro na ravni vseh družbenih razmerij). Ekonomski in družbeni razvoj poganja kapital, ne politika, ne on sam. Politik mora prisluhniti kapitalu. Liberalizem v tem novem svetu, novi liberalizem, postane apologija nebrzdane, z ničimer, (a) ne s trgi, (b) ne z demokratičnim nadzorom brzdane španovije velikega kapitala s politiko. Znano? »Objektivno«, danes, liberalizem ne more biti več drugačen! V njem je liberalnost samo še prazna forma - z eno odločilno izjemo. Trg, konkurenčnost, prožnost, in kar je še takega, veljajo še naprej za nemonopolizirane in neskorumpirane sektorje, torej za trg dela in za drobni sektor. Veljati morajo celo zelo rigorozno, skozi čas vse bolj rigorozno, da se ima monopolizirani sektor s čim hraniti. To je glavna preostala zadolžitev države v neoliberalni španoviji ter glavni preostali »intelektualni« poligon liberalnih ekonomistov. Znano?
Najpomembnejša stvar, ki se dogaja v sodobnih razvitih družbah, ter v sedanji krizi še toliko bolj intenzivno, so iskanja poti ven iz tega vseobsežnega ideološkega, moralnega in praktičnega razkroja (seveda ne v Washingtonu in Bruslju ali v Economistu in Financial Timesu). Liberalizem ni več uporaben svetovni nazor. Iščejo se oprijemljive poliberalne vizije in strategije (ne neliberalne, takšna se zdi dilema samo skozi oči stare paradigme). Politiki se bodo morali obračati proč od velikega parazitskega kapitala, nazaj v politiko in v vodenje, nazaj v avtonomijo, k svoji izvorni »bazi«, ki jim jo dajejo njihove demokratične ureditve.
Na mnogih obrobjih razvitega zahoda, v njegovih najuspešnejših družbah, so to že vsaj delno obvladali, saj so zato najuspešnejši. Drugje se še pustijo mrcvariti od svojih novih - in poslednjih - liberalcev. V Sloveniji, vsaj med bolj razmišljujočimi ljudmi, sta izvor vse modrosti v teh zadevah še vedno Economist in Financial Times (ter neizčrpen opus domačih prevajalcev). Iz teh svetih pisarij evropskega bushizma zvejo nadobudni Slovenci o življenju v kapitalizmu toliko, kolikor ve zgoraj podpisani o življenju na Marsu. Tisti štacunar iz Trsta, ki je bolj pameten od vseh nas, ne bere teh čtiv. Samo zdravo kmečko pamet uporablja. Kdaj bomo zmogli to veliko umetnost tudi Slovenci?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.