Urša Marn

22. 1. 2009  |  Mladina 3

Na potezi je Širca

Stroka poziva ministrico za kulturo, naj zaščiti Kolizej

Načrtovani novi Kolizej

Načrtovani novi Kolizej

Najnovejša številka Arhitekturnega biltena, mednarodne revije za teorijo arhitekture, je v celoti posvečena Kolizeju, zavarovanemu kulturnemu spomeniku, ki ga je ljubljanska mestna oblast pred nekaj leti prodala zasebnemu investitorju Jožetu Anderliču. Ob predstavitvi revije je Društvo arhitektov Ljubljana sestavilo pismo ministrici za kulturo Majdi Širca, v katerem jo poziva, naj nemudoma sproži postopek za razlastitev lastnika Kolizeja, »ker je prekršil vse roke in več kot tri leta ni izvršil nujnih ukrepov«, ki mu jih je za zavarovanje Kolizeja naložil gradbeni inšpektor. Javni poziv ministrici je podpisalo 24 arhitektov, urbanistov, umetnostnih zgodovinarjev in varuhov kulturne dediščine, ki so se udeležili predstavitve revije. Od ministrice pričakujejo, da se bo zavzela za ohranitev Kolizeja, saj gre za nenadomestljiv spomenik slovenske in evropske arhitekturne dediščine. Hkrati ji predlagajo, naj za prenovo spomenika uporabi evropski denar. Slovenija je namreč za prenovo spomenikov iz evropskih strukturnih skladov pridobila 80 milijonov evrov. Denar je na voljo do leta 2013, porabljen pa mora biti do leta 2015. Prenova bi skrajno zanemarjeni stavbi vrnila prvotni sijaj, v njej pa bi prepotrebni prostor lahko našli umetniki in drugi kulturniki ter več javnih in drugih institucij. Vprašanje je seveda, ali je z javnim pozivom mogoče preprečiti rušitev. Po trditvah mestnega svetnika Mihe Jazbinška naj bi se bila ministrica v pogovoru z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem zavezala, da bo 8. februarja izdala odločbo o rušitvi Kolizeja. To možnost ministrica dejansko ima. Po 31. členu zakona o varstvu kulturne dediščine lahko izda kulturnovarstveno soglasje, s katerim dovoli odstranitev kulturnega spomenika v zameno za izravnalni ukrep. Zakon predvideva dva izravnalna ukrepa: plačilo denarnega zneska v vrednosti povzročene škode, ki nastane zaradi odstranitve spomenika, ali financiranje ukrepov za ohranitev ali oživitev drugega spomenika primerljivega pomena. Iz zakonske dikcije izhaja, da je rušenje dopustno celo, če je spomenik dobro ohranjen. Takšna zakonska določba je evropski unikum. Če je stavba vključena na seznam zavarovanih spomenikov, jo je treba varovati in je ni mogoče podreti, razen če obstaja pretežno javni interes za njeno odstranitev, če pomeni nevarnost ali če je objekt izgubil kvaliteto spomenika. »Izravnalni ukrepi so diametralno nasprotni najvišjemu cilju varstva kulturnih dobrin. Kajti služijo temu, da se jih ne ohrani. S tem, ko lastnik plača določeno vsoto ali financira obnovo drugega stavbnega spomenika, dobi pravico, da poruši stavbni spomenik. Takšen mehanizem vodi h kontinuiranemu reduciranju števila stavbnih spomenikov,« je v reviji AB opozorila prof. Kerstin Odendahl, članica predsedstva švicarskega združenja za varstvo kulturne dediščine. Kako se bo odločila Širca, še ni znano. V telefonskem pogovoru je dejala, da namerava prisluhniti vsem argumentom, tudi tistim, ki so bili izrečeni ob predstavitvi revije. Za zdaj pa ne izključuje niti možnosti rušitve.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.