Nova Bolivija
Končno resnična zmaga Eva Moralesa, prvega domorodnega predsednika?
»Tukaj se začne nova Bolivija. Tukaj začenjamo dosegati resnično enakopravnost,« je izjavil bolivijski predsednik Evo Morales z balkona svoje predsedniške palače, potem ko je na tisoče njegovih privržencev z navdušenjem pozdravilo izide nacionalnega referenduma, ki so zagotovili podporo novi ustavi. Ta pa bo, tako trdi Morales, državo popeljala v socializem. Socializem, dosežen na demokratičen način, z diktaturo večine.
Morales je, odkar je vstopil v predvolilno predsedniško kampanjo leta 2005, izjemno trmast zagovornik korakanja naprej in vse je nekako podvrženo tej retoriki. Ko je lani avgusta zaradi ostrega spopada z opozicijo na referendum postavil usodo svoje lastne vlade in ga je podprla dokaj prepričljiva večina Bolivijcev (63 %), je spet izjavil: »Bolivijci so se danes odločili za spremembe. Tukaj smo, da gremo naprej s ponovno prisvojitvijo naših naravnih virov in konsolidacijo nacionalizacije.« V državi, kjer je večina prebivalcev domorodnih Indijancev, se zdi, da lahko Morales z referendumom kadarkoli pridobi potrebno legitimnost za zastavljene projekte ali slavi končno zmago v političnih zdrahah z opozicijo. Vendar bi bila ta razlaga vsaj površna.
Potrditev nove ustave na zadnjem referendumu je zagotovo največja Moralesova zmaga doslej, h kateri je težil že od prevzema oblasti leta 2006. Vendar je bila pot dolga, vodila je čez ulične barikade, oblake solzivca in naletela na številne obstrukcije v nacionalnem kongresu. Oktobra lani je Morales moral vključiti nekatere spremembe v osnutek nove ustave; med drugim je pristal tudi na to, da se bo na volitvah za petletni predsedniški mandat lahko potegoval samo še enkrat, kar bi mu v končni fazi zagotovilo, da se na svojem položaju ohrani največ do leta 2014.
Nova ustava med drugim domorodnim Indijancem zagotavlja veliko več pravic, povečuje avtonomijo regij, državi daje nadzor nad ogromnimi zalogami zemeljskega plina in zmanjšuje dovoljeni obseg zemlje v zasebni lasti na 5000 hektarjev. Slednja določba ni retroaktivna, kar ponovno diši po kompromisu z opozicijo, saj so prav v njenih vrstah glavni veleposestniki, ki so lani organizirali številne nasilne proteste proti Moralesu ter njegovim reformam. Kompromisi, kjerkoli so že bili, niso rodili nobene združevalne politike ali privedli do nacionalne pomiritve. Kjer Moralesu najbolj nasprotujejo - to so bogatejše regije, v katerih živi precej evropskih priseljencev: Pando, Santa Cruz, Tarija in Beni -, je referendum gladko padel. In Bolivija je trenutno popolnoma razklana na dva dela, kar pomeni, da se bo nasilje iz leta 2008 skoraj zagotovo prelilo v 2009. To napoveduje tudi eden izmed opozicijskih voditeljev in nekdanji predsednik države, Carlos Mesa: »Čaka nas še toliko političnih bojev, da se bojim, da se bo lansko bojevito razpoloženje nadaljevalo. Morales ne prihaja z odprtimi rokami, skopal je jarke in se vkopal vanje.« Mesa sicer pravilno ugotavlja, da v državi ne bo prišlo do nobenih naglih družbenih sprememb, vse ostalo pa je zgolj preživeta in precej mizerna retorika. Morales je skopal jarke in se vkopal vanje? V zdaj pregreti situaciji v Boliviji se to sliši skoraj kot napoved državljanske vojne, saj potem v teh jarkih tiči še 60 % Bolivijcev.
Opozicija veleposestnikov in tajkunov bi se morala počasi začeti zavedati, da Morales ni diktator, ampak da jadra na valovih podpore milijonov revnih Bolivijcev, ki so se v prvih letih 21. stoletja množično zgrinjali na ulice proti imperializmu Washingtona, brezobzirnem teptanju socialne države, privatizaciji naravnih virov vključno s pitno vodo itd. Stvari so bile tako daleč, da so ljudje nosili transparente: »Bolje je umreti za nekaj kot živeti za nič.« Morales je prišel iz njihovih vrst, in čeprav je kot politična osebnost minljiv, bo to, kar je zapisano v novi ustavi, ostalo in praktično nemogoče si je predstavljati, da bodo tisti, ki so glasovali zanjo in bodo od nje tudi največ imeli, kdaj popustili in dovolili, da se stvari vrnejo tja, kjer so bile nekoč.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.