Slovenska živilska industrija v težavah, avstrijska cveti ...
Slovenska kmetijska in živilska podjetja prosijo vlado za pomoč, avstrijska pa se hvalijo, da so več kot početverila izvoz
Slovenska krava
© Matej Leskovšek
Slovenska kmetijska in živilska podjetja od vlade zahtevajo pripravo zakona o generični promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. »Na ta način bi zadržali tržni delež na slovenskem trgu, v tujini pa omogočili večjo prepoznavnost slovenskih živilskih proizvodov in podjetij,« pojasnjujejo. Pritožujejo se, da jim vlada v preteklosti ni ustrezno pomagala, da bi se lahko koncentrirala in specializirala, opozarjajo, da vse več slovenskih pridelkov in živine predelajo tuja podjetja, ker domača ne zmorejo zagotoviti enako visokih odkupnih cen.
Hkrati pa se Avstrijci hvalijo, da so v letu 2008 izvoz bolj povečali kot uvoz, prvi se je povečal za 10 odstotkov, drugi za 7,7 odstotka. V tujino najbolj uspešno prodajajo svoje sire, svinjino in govedino. Od leta 1995, ko je Avstrija postala članica EU, se je njen izvoz agrarnih izdelkov več kot početveril - z manj kot dve milijardi evrov na lanskih osem. Stephan Minikovic, šef podjetja Agrarmarkt Austria, ki promovira avstrijska živila, pravi, da so živila tudi v času krize stabilno blago, zato računa, da se bo vrednost njihovega izvoza v dveh do treh letih povečala na 9 milijard evrov na leto. Največ možnosti ima Avstrija po njegovi oceni za povečanje izvoza mleka in mlečnih izdelkov, svinjine, govedine in vina. Avstrijci nameravajo povečati predvsem izvoz živil v nove članice EU. Največji trg za avstrijske kmetijske proizvode je z 32,5-odstotnim deležem Nemčija, s 15,8-odstotnim deležem ji sledi Italija. V nove članice EU zdaj Avstrijci izvozijo 16,4 odstotka vseh svojih živil, v letu 2008 pa so najbolj povečali izvoz živil na Madžarsko (za 29 odstotkov), v to državo zdaj prodajo več kot v Slovenijo. V nove članice EU prodajo vse več sadja.
Slovenski minister za kmetijstvo Milan Pogačnik na podlagi študije, ki jo je naročilo kmetijsko ministrstvo, ugotavlja, da imamo v Sloveniji tri skupine kmetijskih in živilskih družb. V prvi so zdrave družbe, ki pametno gospodarijo, so vezane na lokalni trg in proizvajajo izdelke, ki jih potrošniki vsak dan potrebujejo. V drugi skupini so družbe, ki so ogromno investirale v razvoj, tudi z državnimi sredstvi, zdaj pa so v težavah, ker zaradi zmanjšanja prodaje ne morajo vračati kreditov in jim grozi stečaj. Toda za to so odgovorni sami. V najbolj neugodnem položaju so po ministrovih besedah podjetja iz tretje skupine, ker so del neke druge verige. Ta podjetja so zdaj na prodaj, ker se njihovi lastniki tako skušajo rešiti pred bankrotom. Prodajajo pa tudi blagovne znamke. Pogačnik sicer ni povedal, a jasno je, da je v tej skupini Droga Kolinska. Drogo in Kolinsko, ki sta bili med najboljšimi živilskimi podjetji v nekdanji Jugoslaviji, je Istrabenz pod vodstvom Igorja Bavčarja kupil le zato, ker so mu dišala zemljišča v središču Ljubljane in Portoroža, z njimi je hotel bogato zaslužiti, a ga je prehitela finančna kriza.
Avstrija je vsekakor dokaz, da je živilska industrija lahko zelo uspešna gospodarska panoga. Zaradi bližine in primerljive velikosti bi bila lahko zgled Sloveniji. Evropska komisija vsako leto kar nekaj denarja razdeli za promocijo kmetijskih in živilskih izdelkov v tujini. Slovenska industrija to priložnost zelo slabo izkorišča.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.