Stop za »smrdljivce« v mestih
V Gradcu vse resneje razmišljajo o uvedbi nalepk, s katerimi bi po zgledu nemških mest »umazanim« avtomobilom prepovedali vstop v mestna jedra
© frumbert/flickr
Avstrijski Gradec se že dlje spoprijema z resno težavo, zaradi katere bi bilo mesto lahko že kmalu razdeljeno na različna območja. Mestne oblasti razmišljajo o ukrepih, s katerimi naj bi omejile vstop vozil v nekatere dele mesta in zadrževanje vozil v njih. Vrednosti trdnih delcev, tako imenovanega drobnega prahu, v zraku so namreč skoraj vsak dan precej višje od dovoljenih. Nižje so bile na primer samo zadnji konec tedna, vse dneve pred tem in tudi v ponedeljek pa so znova presegle mejne vrednosti.
Ti podatki so po poročanju avstrijskih medijev voda na mlin okoljevarstvenemu strokovnjaku Christianu Wablu, bratu nekdanjega okoljevarstvenega strokovnjaka avstrijske vlade Andreasa Wabla, ki je proti Republiki Avstriji in avstrijski pokrajini Štajerski že pred štirimi leti začel sodni proces in dokazuje, da povečana prisotnost drobnih delcev v zraku povzroča številne resne bolezni prebivalcev. Če bo Christianu Wablu s tožbo uspelo, bi to lahko povzročilo vlaganje številnih podobnih tožb proti državi in ta bi zaradi posledic nevarnih snovi v zraku morala izplačati velike odškodnine morebitnim žrtvam.
Wabel ob tem predlaga tudi preprosto rešitev težave, ki pa danes marsikomu - predvsem voznikom - ni všeč. Po njegovem bi bila rešitev prepoved vožnje z motornimi vozili, s katero bi avtomobilom z neprimernimi vrednostmi izpušnih plinov preprosto prepovedali vstop v mesto. Ta ukrep podpira tudi Lisa Rücker, namestnica graškega župana, čeprav ob tem dodaja, da je zaradi podpore prepovedi uporabe avtomobilov v mestu precej nepriljubljena. To opaža menda celo tedaj, kadar vstopi v kakšen lokal ali drug javni prostor, saj začnejo ljudje okoli nje nemudoma glasno komentirati njene zamisli. Nekateri jo označujejo za »zeleno marksistko« in si želijo, da bi se umaknila iz politike. Okoljske cone so sicer projekt, ki sta ga vladajoča ljudska stranka (ÖVP) in stranka zelenih (Grünen) zapisali v koalicijski pogodbi na ravni mesta. Po teh načrtih naj bi območja, kjer bi bila vožnja z avtomobili prepovedana, v mestih uvedli najkasneje do leta 2010. Po nemškem zgledu naj bi bili vsi avtomobili opremljeni z rdečimi, rumenimi ali zelenimi nalepkami. Gradec je sicer zaradi lege v kotlini med najbolj onesnaženimi mesti v Avstriji. Ena od raziskav je celo dokazala, da prebivalci Gradca zaradi umazanega zraka v povprečju živijo 17 mesecev manj kot prebivalci drugih delov Avstrije, največji povzročitelj onesnaženja pa je še zmeraj avtomobilski promet. Toda ko so mediji objavili, da bi ukrep lahko zajel kar osem od desetih avtomobilov v pokrajini oziroma kar okoli 520 tisoč vozil, se je sprožil val kritik združenj lastnikov avtomobilov. Franz Gosch, ki vodi nasprotno pobudo, se je ironično vprašal, ali morda prava pot ne bi bila kar »ponovna postavitev srednjeveškega zidu okoli mesta« in ali bo kar ves Gradec že kmalu postal »območje za pešce«.
V skladu z načrti avtomobili ne bi več smeli v nekatere dele mesta, ni pa še jasno, kateri deli bodo razglašeni za območja celoletne okoljevarstvene zaščite. Čeprav naj ukrep ne bi prizadel graških spalnih naselij, se že danes ve, da bi se veliko prebivalcev kljub napovedanim izjemam znašlo v območju prepovedi uporabe avtomobilov.
Slaba novica za lastnike avtomobilov starejših letnikov je tudi, da je s temi ukrepi mogoče učinkovito zmanjšati škodljive izpuste, in to za v povprečju okoli 20 odstotkov. Nemško ministrstvo za okolje ta ukrep šteje za enega od najučinkovitejših za zmanjševanje škodljivega onesnaženja v mestih, vendar le, če se ukrep izvaja brez izjem. V Nemčiji že v 22 mestih velja »prepoved vožnje za smrdljivce«, naslednjih 22 mest pa je v postopku sprejemanja podobnih ukrepov. Eno izmed najbolj znanih mest s takšno ureditvijo je Hannover. V tem mestu živi v za »umazane« avtomobile nedostopnem okoljevarstvenem območju 218 tisoč od 520 tisoč prebivalcev. Kdor želi v mesto, mora imeti nalepko, toda za zelo stare avtomobile z bencinskimi ali dizelskimi motorji sploh ni nikakršnih nalepk. Avtomobili z rdečimi nalepkami so se lahko v mesto pripeljali samo do začetka letošnjega leta. Naslednje leto bodo morali zunaj mesta ostati še vsi »rumeni« avtomobili. Brez skrbi so za zdaj lahko samo lastniki novejših avtomobilov s katalizatorji in sodobnejšimi dizelskimi motorji.
Vse skupaj pravzaprav sploh ni tako strašno, ugotavljajo strokovnjaki. Samo 5 odstotkov avtomobilov ni dobilo nikakršne nalepke, 5 odstotkov jih je dobilo rdečo, 10 odstotkov pa rumeno nalepko. Drugi so z zelenimi nalepkami še vedno enako mobilni, vendar se je onesnaženje okolja že zmanjšalo za 20 odstotkov. Predelava avtomobila tako, da so njegovi izpuhi čistejši, je prav tako mogoča in stane do 800 evrov, pri čemer pa država voznikom, ki se odločijo za ta korak, prek davčnih olajšav vrne 330 evrov. A naši sosedi, avstrijski Štajerci, imajo poseben problem - 183 tisoč avtomobilov že danes ne bi dobilo nobene nalepke, 147 tisoč pa bi jih dobilo samo rumeno, to pa je 51 odstotkov od vseh 649 tisoč vozil v avstrijski Štajerski. Težava je v tem, da je v Avstriji veliko več starejših dizelskih avtomobilov, ki bolj onesnažujejo okolje.
Vozniki opozarjajo tudi na neenakopravnost revnejšega prebivalstva. Kajti tisti, ki se v dragem avtomobilu sam pelje v mesto, naredi na osebo več okoljske škode, kot jo naredijo štirje, ki se v mesto pripeljejo v »bolj umazanem« avtomobilu. Revni si tudi težje privoščijo nov, čistejši avtomobil kot pripadniki bogatejših slojev. Poleg tega so največje žrtve vdihovanja strupenih plinov. Toda Hannover pozna rešitev tudi za to težavo. Kdor lahko dokaže, da res uporablja star avto in da si novega preprosto ne more privoščiti, se lahko s starim še naprej vozi po mestu. Olajšave poznajo tudi za tiste, ki prevozijo manj kot 500 kilometrov na leto, ali za tiste, ki želijo avto uporabljati samo za vožnjo do prvega odcepa na avtocesto. V Hannovru je okoli 4000 ljudi zaprosilo za izvzetje in skorajda vse prošnje so bile odobrene. Vsekakor gre za rešitev, ki bo v prihodnje zagotovo znova postala aktualna tudi v nekaterih z Gradcem primerljivih mestih, in to ne zgolj v Avstriji, pač pa tudi v Sloveniji, saj se pri nas ubadamo s podobnimi težavami.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.