Ko dežujejo čevlji
Al Zaidi je internacionaliziral tamkajšnji način za javno izražanje nestrinjanja
Ime mu je Muntader al Zaidi - za tiste, ki so to pozabili. V medijih je bolj znan kot shoe thrower, torej metalec čevljev, ki je na tiskovni konferenci v Bagdadu 14. decembra v poslavljajočega se ameriškega predsednika Georgea Busha zalučal svojo obutev, s čimer je dodobra presenetil vse tamkajšnje varnostnike in posledično navdihnil malodane ves svet. Ni ga treba zreducirati na raven zagrenjenega posameznika, kar so 'med vrsticami' poskušali nekateri mediji. Ko je ob metanju čevljev zavpil, »To je darilo Iračanov; to je poslovilni poljub, ti pes!«, je resnično govoril v imenu milijonov tistih, ki jim ta pravica ni bila dana. Bodimo pošteni in dosledni. Bush zaradi morije v Iraku nikoli ne bo odgovarjal na kakšnem sodišču. In tisti, ki so s svojimi tacami samovoljno dodajali podpise k tej kalvariji z raznimi vilenskimi izjavami, tudi ne. Sodila jim bo zgodovina, in če naj bo temu tako, naj bo delček te zgodovine tudi novinar al Zaidi. Spoštovanje do tega človeka narekuje, da zabeležimo, kaj se z njim trenutno dogaja. 19. februarja so ga privedli pred sodnika, kar je v dvorani takoj sprožilo valove aplavzov s strani njegove družine, odvetnikov, politikov ter številnih novinarjev. Po dobri uri pravnih igric je sodnik preložil nadaljevanje procesa na 12. marec. Aja, sodijo mu na posebnem sodišču za težje zločine, med katere spada na primer terorizem. Preden so ga policisti odvedli nazaj v mučilnico, ki ji tam pravijo zapor, je al Zaidi povedal: »V tistem trenutku nisem videl nič drugega kot Busha, čutil sem kri nedolžnih, ki je tekla pod njegovimi nogami, medtem ko se je tam smehljal s tistim nasmehom. Čutil sem, da je ta oseba kriva za ubijanje mojih ljudi, katerih del sem tudi jaz, zato sem mu skušal vrniti vsaj malo tistega, kar je zagrešil.« Površno bi bilo sklepanje, da si s temi besedami skuša kupiti naklonjenost; najlažje bi mu bilo, če bi pričal, da je v tistem trenutku pač izgubil razsodnost. Vendar ostaja ponižno pošten, priznal je, da je to dejanje načrtoval že na eni prejšnjih Bushevih tiskovnih konferenc, v Amanu, Jordaniji. Le da takrat ni mogel priti zraven.
Ne piše se mu lepo. Vendar je nekaj vseeno gotovo: četudi al Zaidija stlačijo v neko luknjo za kdo ve koliko let, ga ne bodo mogli kar tako pomesti pod preprogo kot številne druge stvari v Iraku. Dobro; to, da je al Zaidi dobil medaljo za pogum v Libiji in da so v Tikritu, rojstnem mestu Sadama Husseina, postavili spomenik čevlja, so hitro pozabljive stvari. Vendar al Zaidijevo dejanje 'živi' dalje in se kot svojevrstna oblika protesta zdaj ponavlja širom sveta - kot kaže, se bo tudi v prihodnje. Tu velja opozoriti na površnost trditve, da gre pri metanju čevlja za obliko žalitve, ki izvira iz muslimanske tradicije. Kot je za Mladino povedal Oliver Potežica, dolgoletni srbski diplomat in priznan islamolog, ki, mimogrede, redno predava tudi na univerzah muslimanskega sveta, »metanje čevlja v nekoga v bistvu nima nobene veze z islamom, tega v Koranu ni. Gre za stari običaj arabskih beduinov. Že sama grožnja z metom čevlja (oziroma sandala) je ena najhujših žalitev, ker je pri beduinih veljalo, da je obuvalo nekaj zelo umazanega.«
Kot rečeno, koncept beduinske razžalitve je postal oblika protesta svetovnih razsežnosti. Koliko je že bilo takšnih primerov, je težko reči, najbolj znana pa sta dva: neki študent na britanski univerzi Cambridge, ki je zalučal čevelj v kitajskega premiera Wena Jiabaa, in neka ženska, ki je enako gesto namenila izraelskemu veleposlaniku na Švedskem, Bennyju Daganu, ko je gostoval na univerzi v Stockholmu. Čevljem se je moral izogibati tudi izraelski vojaški analitik Ron Edelheit v nekem amsterdamskem hotelu. V latvijskem mestu Daugavpils so protestniki metali svoja obuvala v veliko fotografijo parlamenta. Zelo podobno se je godilo v Sarajevu, kjer so demonstranti čevlje metali v fotografije srbskih, bosanskih in hrvaških voditeljev ter v visokega predstavnika mednarodne skupnosti Miroslava Lajčaka. Morda že prihaja čas, da bi tudi v kakega našega politika tu pa tam priletel kakšen čevelj. Vsaj copat.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.