Oblikovati prostor
Urbanizem in prostorska kultura
Športni park Stožice nekoč...
Pred tremi leti je človeštvo potiho, a neizpodbitno prestopilo pomembno mejo. Prvič je bilo mogoče statistično trditi, da več kot polovica človeštva prebiva v mestih. Danes lahko uradno rečemo, da človeški rod ni več rod poljedelcev; smo rod meščanov. Globalno usmeritev v urbanizacijo opažamo tudi v Sloveniji, na številnih ravneh. Z razvojem avtocestne mreže je vsakodnevna migracija na delo do približno sto kilometrov postala sprejemljiva. Povečanje mobilnosti je povzročilo, da se vedno več delovnih mest ustvarja v mestih - in zaradi tega vedno več ljudi želi živeti v mestih. Reka urbanizacije nas nezadržno vleče v drugačno prihodnost. Kaj imajo z njo prostor, urbanizem, politika, kultura in, navsezadnje, naša denarnica?
Ko se pogovarjamo o prostoru, se je treba zavedati, da ga imamo samo omejeno količino. Karkoli torej naredimo v prostoru, je tu za dolgo. Če smo neprevidni in velikopotezni, ga lahko tudi za vedno uničimo. Tega se na abstraktni ravni zavedamo vsi, tako kot se zavedamo nujnosti ločevanja odpadkov, varovanja narave in varčevanja z energijo. A človek je, čeprav je meščan, še vedno žival. Ko nam pred nosom obvisi izbira med osebno koristijo in varovanjem prostora, neizogibno izberemo osebno korist. Ko pridemo do oblikovanja prostora, vsi iščemo način, kako izigrati sistem - kako postaviti kaj brez gradbenega dovoljenja, kako hiši dodati še eno nadstropje, kako sosedu požagati drevo, ki nam jemlje sonce, kam postaviti ograjo, da bo v našo in ne sosedovo korist ... V povprečju Slovenci nimamo razvite prostorske kulture.
Požrešnost zasebnega
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.