Kontejnerska arhitektura
»Dobro oblikovanje in ugodna cena ne gresta nikoli iz mode«
Nomadski muzej na mestu, kjer se je kontejnerska zgodba pravzaprav začela. Arhitekti: Shigeru Ban Architects
© Michael Moran
»Takšno hišo smo si vedno želeli,« pravi Pierre Morency, kanadski arhitekt, ki je zase in za svojo družino postavil počitniško domovanje v kombinaciji lesa in razgibano zloženih zabojnikov na obali jezera Aylmer v kanadskem delu Apalačev. Hiša je stala manj kot 150 tisoč dolarjev in je lani osvojila nagrado Kanadskega združenja arhitektov za cenovno ugodno enodružinsko hišo. Čeprav je Pierre arhitekt, je pri načrtovanju sodelovala vsa družina - še posebej pomembno vlogo sta pri tem imela otroka. Prvi sin je želel vesoljsko ladjo, drugi pa hišo na drevesu in obema se je po svoje želja uresničila. Trije črni zabojniki na betonski kletni etaži so znotraj v celoti obloženi z lesom, zloženi pa so tako, da zgornji zabojnik previsno visi v zraku kot vesoljska ladja, na drugi strani pa je podprt z lesom, ki je z leseno fasado sredi gozda videti kot hiša na drevesu. Zabojniki so zloženi prostorsko tako razgibano, da je Morencyja med gradnjo v šali poklical bližnji sosed in ga vprašal, ali je na njegovi parceli morda iztiril vlak. To je le ena iz niza zgodb o zanimivih hišah in drugih stavbah, narejenih iz zabojnikov ISO, ki so v zadnjem času okrepile zanimanje medijev, investitorjev in arhitektov za to zelo mlado vejo arhitekture.
Vsem tem zgradbam je skupno, da so sestavljene iz enakih gradnikov - zabojnikov, ki se zlagajo skoraj tako preprosto kot legokocke in s katerimi je mogoče narediti objekte, primerne prav za vse namene. Celo za javne zgradbe, ki so bile doslej praviloma grajene iz dražjih materialov, kot je na primer kamen. Japonski arhitekturni virtuoz Shigeru Ban je to tradicijo prekinil, ko je na pomolu reke Hudson v New Yorku postavil monumentalni Nomadski muzej. Muzej je sestavljen iz 148 rabljenih zabojnikov, 11 metrov visokih stebrov iz kaširanega kartona in belega platna. Muzej se, kot pove ime, kakor nomad seli po svetu skupaj z zbirko. Celotna kompozicija se pospravi v 37 zabojnikov, ki gredo na pot, preostalih 111 zabojnikov pa se vsakič znova pridobi na novi lokaciji. Izbira zabojnikov za muzej se morda sliši podcenjujoče za javno zgradbo, a arhitekt Ban ustvari s premišljenim načrtovanjem prostora in svetlobe v njem prostor katedralnih razsežnosti - baziliko umetnosti, v kateri na velikih platnih, spuščenih s stropa, predstavljajo fotografije priznanega fotografa Gregoryja Colberta. Muzej je potoval z zahodne obale ZDA na vzhodno in kasneje še na Japonsko. Prva postavitev v New Yorku je bila na simboličnem mestu - tam, kjer je slabih petdeset let pred tem stal mož z imenom Malcolm McLean in gledal počasno raztovarjanje blaga s tovornjaka na ladjo ter ob tem razmišljal o učinkovitejšem sistemu, ki bi poenostavil to zamudno opravilo. Razvil je transportne zabojnike in tako logistično verigo skrajšal za en korak, s tem pa prihranil kopico časa in denarja. Zabojniki ISO so sčasoma prevladali nad drugimi transportnimi sistemi, hkrati pa so postali glavni motor svetovnega transporta in gospodarskega razvoja.
Danes tako rekoč ni dobrine, ki ne bi bila vsaj enkrat ali vsaj delno v zabojnikih. Sistem globalnega transporta je začel odlično delovati, zabojniki so pluli po svetu in polnili pristanišča, zloženi v prave »soseske«, in bilo je le vprašanje časa, kdaj jih bodo opazili tudi arhitekti in jih vključili v svoje delo, saj so že dlje iskali rešitev za sodobne stanovanjske težave. Nizka cena, fleksibilnost, mobilnost, prilagojenost domala vsem vrstam transporta, modularna in tovarniška izdelava so aduti, ki so jih arhitekti, predvsem na stanovanjskem področju, skušali zagotoviti že v preteklosti, a se je vedno našlo kaj, kar je preprečevalo, da bi ta ali oni sistem resnično osvojil svet. Večinoma so bile zasnove preveč revolucionarne za čas, v katerem so nastale, ali pa so bile omejene na preveč ozek krog ljudi, kar je preprečevalo množično prodajo in tako pokopalo projekt zaradi visoke cene. To, da je zabojnik namenjen predvsem transportu in si ga lahko arhitekti le sposodijo, ko ga potrebujejo, je pomembna prednost.
Visoka kakovost bivanja
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev
Zabojniki pri nas doma
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.