Priloga / Prenovljena Jakopičeva galerija
Lokacija: Slovenska 9 Avtorji: Miloš Florijančič in Matej Blenkuš ter sodelavka Nataša Slokar, 2006
MLADINA, št. 8, 5. 3. 2009
© Miran Kambič
Arhitekt Edvard Ravnikar je v 20. stoletju na območju nekdanjega rimskega foruma zasnoval poslovno-stanovanjsko sosesko Ferantov vrt. V svetli kletni etaži, odprti proti Slovenski cesti, je že od začetka umeščena galerija, v kateri so predstavljeni tudi ostanki upravnega središča rimske Emone. Dotrajani prostori so bili prenovljeni s spoštovanjem do prvotne zasnove in vseh arheoloških eksponatov. Novo dimenzijo galeriji dajejo predvsem premične zavese in premična osvetlitev, ki lahko poljubno definirajo ambiente in se gibljejo po tisoč kvadratnih metrov velikem prostoru kot definicija velikosti in oblike potrebnega razstavnega prostora. Galerija se lahko deli na projekcijske celice, mikroambiente, osredotočene na posamezen razstavni eksponat, ali pa se organizira kot en sam velik pregleden razstavni prostor. V galeriji je ob vhodu knjižnica s čitalniškim delom. V zbirki, ki jo še dopolnjujejo, so med drugim tudi knjige iz zapuščine arhitekta Tomaža Brateta.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
© Miran Kambič
Arhitekt Edvard Ravnikar je v 20. stoletju na območju nekdanjega rimskega foruma zasnoval poslovno-stanovanjsko sosesko Ferantov vrt. V svetli kletni etaži, odprti proti Slovenski cesti, je že od začetka umeščena galerija, v kateri so predstavljeni tudi ostanki upravnega središča rimske Emone. Dotrajani prostori so bili prenovljeni s spoštovanjem do prvotne zasnove in vseh arheoloških eksponatov. Novo dimenzijo galeriji dajejo predvsem premične zavese in premična osvetlitev, ki lahko poljubno definirajo ambiente in se gibljejo po tisoč kvadratnih metrov velikem prostoru kot definicija velikosti in oblike potrebnega razstavnega prostora. Galerija se lahko deli na projekcijske celice, mikroambiente, osredotočene na posamezen razstavni eksponat, ali pa se organizira kot en sam velik pregleden razstavni prostor. V galeriji je ob vhodu knjižnica s čitalniškim delom. V zbirki, ki jo še dopolnjujejo, so med drugim tudi knjige iz zapuščine arhitekta Tomaža Brateta.