31. 3. 2009 | Mladina 12 | Ekonomija
Lek le še proizvodni obrat
Novartis je lani iz Leka odnesel skoraj ves dobiček
Protest pred sedežem Novartisa v Baslu
© Arhiv Mladine
Švicarski Novartis, ki je od jeseni 2002 100-odstotni lastnik družbe Lek, je lani najprej iz Leka odnesel 120 milijonov evrov od skupaj 129,8 milijona evrov bilančnega dobička, kmalu pa bo, kot kaže, nekoč eno od najboljših slovenskih podjetij samo še Novartisov proizvodni obrat. Kot so izvedeli v Dnevniku, bo Lekove izdelke poslej prodajal Sandoz, Novartisova generična enota, katere del je tudi Lek. Sandoz bo zanj tudi nabavljal surovine.
Zaposleni v Leku so že lani v anonimnem pismu nekdanji predsednici uprave Janji Bratoš opozorili, da je Novartis za Lek odštel 935 milijonov evrov, iz njega pa je od takrat odnesel vsaj 800 milijonov evrov čiste vrednosti v denarju, hkrati pa je v Švici ustvaril vsaj 200 milijonov evrov davčnih prihrankov in še 200 do 300 milijonov evrov sinergij s prenosom tehnološkega znanja in Lekovih inovativnih poslovnih modelov.
Da multinacionalke v okviru svojih načrtov iz hčerinskih podjetij črpajo dobičke, je povsem normalno, to je ne nazadnje tudi njihova pravica, pa pravi član nadzornega sveta Leka Peter Kraljič. »Če država prodaja podjetja, ki so v državni lasti, je treba vedeti, da bodo vodena po pravilih trga. Pameten lastnik bo, tako kot Novartis, seveda vlagal v prihodnost. Slovenska javnost bi morala razumeti, da dokler bo Lek konkurenčno podjetje, njegova proizvodnja in razvoj v Sloveniji nista ogrožena,« je Kraljič dejal za Dnevnik. Predsednik uprave Vojmir Urlep pa je za Finance priznal, da se je Lekov razvoj v okviru Sandoza spremenil, ko je Novartis prevzel nemško generično podjetje Hexal, ki je nekajkrat večje od Leka.
V Leku so ob objavi prevzemne ponudbe avgusta 2002 zagotavljali, da bo Novartis kot vodilni generik in inovator Leku zagotavljal mednarodno širitev na ključnih trgih. Obljubljali so, da bi se iz povezave obeh družb »lahko oblikoval vodilni igralec na področju generikov (zdravil brez patentne zaščite) v ZDA, zahodni Evropi, srednjevzhodni Evropi, jugovzhodni Evropi in na območju nekdanje Skupnosti neodvisnih držav (SND)«.
Lek je bil prevzet s podporo takratne uprave in tudi oblasti, kljub opozorilom o slabih izkušnjah s Tobačno tovarno, kjer je tujec kaj hitro opustil proizvodnjo, odmontiral stroje in jih odpeljal na Poljsko, kjer je proizvodnja cigaret zanj bolj dobičkonosna kot v Sloveniji. Tudi ekonomista dr. Jožeta Mencingerja nihče ni poslušal. Na omizju o prevzemih, ki ga je oktobra 2002, še pred sklenitvijo pogodbe o prevzemu Leka v Velenju pripravil Klub managerjev Gorenja, je izpostavil, da uprava Leka nenehno poudarja, da je Novartis njihov strateški partner, kar pa ni res, kajti »če nekdo kupi večinski delež podjetja, ni več partner, temveč strateški lastnik, ki bo imel zadnjo besedo pri oblikovanju strateške politike«.
Metod Dragonja, predsednik uprave Leka v času »prijateljskega« prevzema družbe, je lani za Mladino povedal, da so leta 2002 od prevzemnika dobili vsa ključna zagotovila: od vloge Leka pri upravljanju generične divizije Novartisa, Lekove blagovne znamke, poslovne vloge na tržiščih do vloge kompetenčnega centra v razvoju. Toda pri izpolnjevanju teh zavez je problem, ker prevzemna zakonodaja sama po sebi ne daje učinkovitih varovalk, ki bi zagotavljale sankcioniranje ob njihovem neizpolnjevanju.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.